Problematika Delavske ulice, pri kateri gre sicer za kompleksno problematiko neprimernosti bližine stanovanjskih in industrijskih objektov z vidika zagotavljanja zdravega življenjskega okolja, ima že dolgo brado. Po opravljeni širši obravnavi je Varuh že leta 2018 na MOC kot tudi na tedanje Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovil predlog, da vsak v okviru svojih pristojnosti poskrbita, da bo stanovalcem na Delavski ulici v Celju zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja, opredeljena v 72. členu Ustave Republike Slovenije, oziroma pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, opredeljena v 8. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tedanje dejansko stanje je nakazovalo možnost kompromisne rešitve, s tega vidika Varuh z njeno obravnavo ni nadaljeval. Je pa nato leta 2021 ponovno prejel pobudo prizadetega stanovalca, iz katere je veljalo povzeto razbrati, da reševanje ne napreduje zadovoljivo, zato se je Varuh s poizvedbo obrnil na MOC. Po opravljeni obširni preiskavi je Varuh MOC priporočil, da svoj nadaljnji pristop ponovno pretehta, da svoje lastne aktivnost intenzivira, se aktivneje vključi v reševanje ter se v naprej ne odreče možnosti lastnega odkupa posameznih stanovanj oz. objekta kot celote pod pogoji, ki bi bili za lastnike tudi sprejemljivi in v razumnem času realno izvedljivi. Ob upoštevanju nedopustno dolgotrajnega toleriranja dotičnega zatečenega stanja je namreč po Varuhovi oceni z vidika doslednega uresničenja pravice lastnikov/stanovalcev do zdravega življenjskega okolja, njihove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in nenazadnje z vidika preprečitve nadaljnjih konfliktov med posameznimi subjekti, ki jih prostorsko urejanje zadeva, premislek, revizija ter po potrebi sprememba pristopa MOC vsekakor na mestu.

MOC priporočila Varuha ni sprejela. Poglavitno oviro zanjo je predstavljala določba drugega odstavka 44. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), po katerem se nepremično premoženje ne pridobiva na zalogo. Ker Varuh navkljub lastni podrobnejši argumentaciji pri MOC ni dosegel spremembe stališča, se je informativno obrnil na Računsko sodišče Republike Slovenije (Računsko sodišče), ki je mnenju Varuha v bistvenem pritrdilo. Tako Varuh kot Računsko sodišče sta namreč poudarila, da prepoved nakupa nepremičnin »na zalogo« po 44. členu ZSPDSLS-1 ne pomeni absolutne prepovedi, temveč le omejitev nakupov, ki niso povezani z nalogami občine. Varuh meni, da bi nakup stanovanj v obravnavanem primeru lahko bil skladen z zakonodajo, saj bi MOC z njim reševala prostorska in okoljska neskladja, izboljšala kakovost bivanja in hkrati omogočila gospodarski razvoj, kar sodi med njene izvirne naloge. Situacija presega običajno zasebnopravno razmerje, saj gre za vprašanja prostorskega načrtovanja in dolgoročne strategije, ki jih MOC že zasleduje v svojih aktih. Tudi Računsko sodišče se je strinjalo, da je nakup dopusten, če je neposredno povezan z izvajanjem občinskih nalog, je pa opozorilo na obveznost jasnega opredeljevanja namena projekta, analize vseh možnih rešitev in celovite finančne ocene, skladno z zakonodajo o javnih financah in investicijsko dokumentacijo. Predlagalo je tudi pridobitev mnenja pristojnega ministrstva glede občinske pristojnosti. Skupna točka tako Varuha kot Računskega sodišča je, da nakup nepremičnin ni izključen, če je dokazano del občinskih nalog in strateško utemeljen, ob hkratni zahtevi po transparentnosti in celoviti projektni pripravi.

Navkljub povzetim stališčem je MOC brez konkretnejše opredelitve vztrajala na zavračanju Varuhovega priporočila, je pa sporočila, da je določen minimalni napredek, čemur je verjetno botroval stečaj podjetja, vendarle dosegla v pogovorih s stečajnim upraviteljem podjetja, ki je izrazil pripravljenost do odkupa dela zemljišča za vzpostavitev zelenega pasu in do predloga po menjavi zemljišč med podjetjem in stanovalci. Žal pa v času zadnjega odgovora MOC Varuhu le tej še ni uspelo doseči soglasja s stanovalci s predlagano rešitvijo.

Varuh se je lahko načelno strinjal z MOC, da je konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih vsekakor nujen predpogoj za dokončno rešitev te dolgoletne problematike. MOC je sodeč po njenih zadnjih odzivih izbrala drugo pot od prvotno začrtane, ki pa se ob upoštevanju razpoložljivih informacij za zdaj kaže kot razumna. Če v tem ne bi bila uspešna, ji je Varuh predlagal, da ponovno preveri izvedljivost Varuhovega priporočila ob hkratnem upoštevanju pojasnil in usmeritev Računskega sodišča. Varuh tako na svojem priporočilu še vedno vztraja, pri čemer pa potrebe za svoje nadaljnje posredovanje, glede na to, da so sedaj še odprta vprašanja povsem zasebno pravne narave, ne ugotavlja več. Varuh je MOC priporočil, da se nadaljnjemu prizadevanju k iskanju kompromisnih rešitev ne odpove, enako pa je priporočil tudi pobudnikom. 17.1-6/2025