Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v letu 2025 podrobno proučeval problematiko izvajanja izrednih strokovnih nadzorov oziroma izrednih nadzorov kakovosti, tj. nadzorov nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti in obveznost sporočanja o opozorilnih nevarnih dogodkih. S tem področjem se je ukvarjal kot s širšim vprašanjem, pomembnim za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, kot tudi na podlagi prejete pobude, v kateri si je pobudnica po smrti bližnjega več mesecev prizadevala za izvedbo izrednega nadzora kakovosti, vendar pri tem ni bila uspešna, čeprav se je obrnila na vrsto organov, med drugim tudi na Ministrstvo za zdravje (MZ).

MZ je za odgovor pobudnici porabilo več kot dva meseca. Varuh je menil, da je, sploh ob upoštevanju občutljivosti problematike, zaradi katere se je pobudnica obrnila na MZ, dolgotrajnost odgovarjanja nesprejemljiva. Poleg tega je Varuh kot neustrezno ocenil tudi samo vsebino odgovora ministrstva. Ta je namreč vseboval vrsto zavajajočih pojasnil, med drugim tudi napotilo na redni strokovni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), ki se izvaja na podlagi letnega programa ZZS in ne predstavlja mehanizma pravnega varstva oziroma postopka, ki bi ga pobudnica lahko učinkovito uporabila za obravnavo konkretnih očitkov zoper ravnanje izvajalca zdravstvene dejavnosti. Pri tem velja izpostaviti tudi, da MZ pobudnice ni napotilo na Javno agencijo za kakovost v zdravstvu (agencija), tj. na organ, ki je dejansko pristojen za izvajanje nadzora nad izrednimi dogodki v zdravstvu.

Ob upoštevanju navedenega je Varuh ugotovil, da je MZ kršilo načelo dobrega upravljanja in navedenemu organu priporočil, da svoje zaposlene seznani s postopki, ki jih v zvezi z izvedbo nadzorov predvideva veljavni zakonodajni okvir, ter zagotovi dosledno seznanjanje s pravilnimi in točnimi informacijami v ustreznih časovnih rokih.

Varuh je v okviru obravnave pobude in siceršnje obravnave problematike izvajanja izrednih nadzorov kakovosti ugotovil, da obstajajo resni pomisleki o delovanju agencije v praksi. Kljub temu, da je MZ zatrdilo, da je omenjena agencija ustanovljena in »operativno deluje«, je obenem pojasnilo tudi, da je v postopku pridobivanje soglasja ministra, ki podeli soglasje za način izvajanja postopkov nadzora kakovosti. Varuh je iz navedenega tako razumel, da pravne podlage za izvajanje nadzorov kakovosti še niso urejene, kar je navajalo na zaključek, da se izredni nadzori posameznih primerov ne izvajajo že od uveljavitve Zakona o kakovosti v zdravstvu (ZZKZ), tj. od 18. 12. 2024.

Varuh je zato MZ in agencijo zaprosil za pojasnila o možnostih, ki so pacientom in njihovim svojcem na voljo za izvedbo izrednega nadzora kakovosti, konkretno na kateri organ se torej lahko obrnejo in v kolikšnem času lahko pričakujejo izvedbo nadzora ter kdaj bo agencija začela izvajati nadzore kakovosti. Varuh je pričakoval tudi opredelitev do zaključka, da se izredni nadzori kakovosti od uveljavitve ZZKZ ne izvajajo, in informacijo o ureditvi vseh pravnih podlag, ki so potrebne za polno delovanje agencije, predvsem kdaj bo podano soglasje ministrice in bodo sprejeti ustrezni pravilniki.

Iz odgovora MZ je Varuh razbral, da kljub predhodnim zagotovilom agencija dejansko še ne deluje ter da bo začela delovati takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za njeno polno operativno delovanje, kar vključuje vzpostavitev informacijske podpore, organizacijsko strukturo in kadrovsko okrepitev, ki sta trenutno v teku. MZ nas je seznanilo tudi, da je pravilnik, ki je potreben za delovanje agencije, še v pripravi in dokler ni objavljen, izvajanje nadzorov kakovosti ni možno. Varuh je vprašanje delovanja agencije izpostavil tudi na sestanku z ministrico za zdravje v novembru 2025, na katerem je prejel zagotovila, da agencija deluje in da se lahko posamezniki v zvezi z izvedbo nadzorov kakovosti obrnejo nanjo.

Varuh je ta zagotovila pozdravil, vendar pa v luči tega, da glede na javno dostopne informacije pravilnik še ni bil objavljen ter da izvajanje nadzorov kakovosti torej ni bilo možno, utemeljeno podvomil, da je agencija dejansko polno operativna. Kljub temu je, ob upoštevanju prejetih in na sestanku izrečenih zagotovil, pobudnico v dobri veri napotili na agencijo, pri čemer smo pričakovali, da bo njen predlog za izvedbo izrednega nadzora kakovosti obravnavan skladno z veljavno pravno ureditvijo, in, predvsem, da pobudničin predlog, kljub morebitni utemeljenosti, ne bo zavrnjen zaradi dejanske neoperativnosti agencije. Na informacijo o tem, kako je bil obravnavan pobudničin predlog, še čakamo.

Glede na navedeno je Varuh ugotovil, da posamezniki že od uveljavitve ZZKZ ne morejo dostopati do izrednih nadzorov kakovosti, pri čemer je to mogoče pripisati neustrezni pravni ureditvi, ki je ukinila pristojnosti Zdravniške zbornice, ni pa predvidela ustrezne rešitve za čas do polne operativnosti agencije. Varuh je zato ugotovil, da je MZ kršilo načelo dobrega upravljanja, obenem pa ustvarilo pravno negotovost in na ta način ogrozilo načelo pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Glede na navedeno je Varuh pričakoval, da bo MZ nemudoma pristopilo k urejanju opisane problematike. MZ je Varuhu sicer izrazilo zavezanost k zagotavljanju pravne varnosti in učinkovitega delovanja mehanizmov nadzora kakovosti v zdravstvu, vendar pa de facto delovanja agencije ni potrdilo. Ravno nasprotno, pojasnilo je, da ustrezni pravilniki, ki bi omogočali učinkovito delovanje tega organa, še niso sprejeti, kar je v nasprotju z zagotovili, ki jih je Varuh prejel na sestanku. 9.4-49/2025