Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

ZRSZ z vabilom za delovno mesto voznika posegel v dostojanstvo spelega

Varuh se je iz medijev seznanil z več primeri, ko je Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) brezposelnim pošiljal neustrezna obvestila o prostih delovnih mestih. Mediji so posebej izpostavili primer slepega posameznika, ki mu je ZRSZ preko SMS sporočila posredoval obvestilo o prostem delovnem mestu voznika avtobusa. Nekateri slepi posamezniki naj bi po navedbah nekaterih medijev dobili tudi obvestilo o prostih delovnih mestih na žagi, v mesnici ter v Slovenski vojski.

ZRSZ se je za napako javno opravičil. Direktorica celjskega ZRSZ pa je izjavila, da je do tega prišlo, ker se v »aplikaciji ni odznačilo skupine oseb z invalidnostjo.« Poleg navedenega primera je bilo v medijih objavljenih tudi več izkušenj posameznikov, ki so sicer polno delovno zmožni, vendar pa so bili napoteni na delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovim znanjem in izkušnjah. Tako je bila, na primer, ekonomistka napotena na delovno mesto učiteljice otrok za fiziko in kemijo.

Ker je Varuh ocenil, da pošiljanje obvestil o prostih delovnih mestih heterogenim skupinam oseb, ob neupoštevanju njihovi osebnih lastnosti in kompetenc, lahko predstavlja poseg v pravico do osebnega dostojanstva in kršitev pravice do dela, ki jo zagotavlja Evropska socialna listina, je na ZRSZ naslovil poizvedbo. Zanimalo nas je predvsem ureditev baze brezposelnih oseb in vodenje baze ter ostalih evidenc. Poleg tega smo ZRSZ povprašali še po kriterijih na podlagi katerih se brezposelne uvršča v ciljne skupine za posamezno delovno mesto in usposobljenosti svetovalcev za pomoč osebam s posebnimi potrebami.

ZRSZ se je v posredovanem odgovoru skliceval na 6. člen Pravilnika o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela ZRSZ (pravilnik), ki določa, da ZRSZ prosto delovno mesto ponudi iskalcem zaposlitve, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta in preveri usposobljenost in pripravljenost oseb za opravljanje dela na prostem delovnem mestu.  ZRSZ je navedel tudi, da se v primerih, ko potreb delodajalca ne more zapolniti z obstoječimi primernimi kandidati, svetovalci ZRSZ v iskanju rešitve občasno izvedejo tudi širše obveščanje, v katerem neobvezujočo informacijo oziroma ponudbo posredujejo tudi skupini brezposelnih, ki sicer vsaj deloma ustrezajo pogojem delodajalca oziroma bi se lahko za delo dodatno usposobili. ZRSZ je poudaril, da gre v tem primer za nezavezujoče informiranje in povpraševanje po interesu za udeležbo na predstavitvi delovnih mest.

Varuh je ZRSZ opozoril, da samo dejstvo, da so posredovane informacije nezavezujoče, ne more predstavljati temelja za pošiljanje informacij osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 6. člena pravilnika. Menimo, da bi bilo določbo 6. člena pravilnika potrebno smiselno uporabljati tudi pri pošiljanju nezavezujočih informacij. Tu je ključen predvsem kriterij pripravljenosti oseb za opravljanje dela na prostem delovnem mestu.

Varuh je ZRSZ opozoril tudi, da je le z upoštevanjem tega kriterija mogoče zagotoviti pravico delavcev do osebnega dostojanstva. Pošiljanje obvestil osebam, ki določenega dela niso sposobne opravljati ali ga niso pripravljene opravljati, predstavlja poseg v njihovo dostojanstvo. ZRSZ smo zato priporočili, da obstoječo prakso preuči in sprejme ustrezne ukrepe. ZRSZ je priporočila Varuha upošteval, vključil pa naj bi jih tudi v dokument, s katerim naj bi bili postavljeni standardi dela pisarn za delodajalce. Pobudo, ki smo jo obravnavali po lastni iniciativi, smo zaradi ugotovljene kršitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti zaključili kot utemeljeno. 11.0 – 4 / 2018







Natisni: