Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v ponedeljek, 18. marca 2024, sodeloval na okrogli mizi ob 75. obletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic na Rektoratu Univerze v Mariboru.

V uvodu je varuh poudaril, da je 10. decembra lani minilo 75 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je nastala kot odziv na grozodejstva II. svetovne vojne. Vzpostavila je novo svetovno ureditev, usmerjeno v spodbujanje in varstvo človekovih pravic kot temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. »Človekove pravice so od takrat dalje priznane kot univerzalne in nedeljive, predstavljajo temeljne vrednote, ki zajemajo vse kulture, vere in celine. Splošna deklaracija človekovih pravic je temelj vsem nadaljnjim mednarodnopravnim in nacionalnim instrumentom s področja človekovih pravic. Po njenem sprejemu so Združeni narodi sprejeli več kot 70 mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na človekove pravice, več  kot 100 mednarodnih pogodb pa je bilo na njeni podlagi sprejetih še v okviru drugih mednarodnih organizacij,« je izpostavil varuh Svetina.

Dodal je, da so mednarodni mehanizmi za spremljanje izvajanja mednarodnih standardov človekovih pravic pôroki, ki zagotavljajo, da je razumevanje minimalnih standardov spoštovanja človekovih pravic enako za vse ne glede na to, od kod prihajamo. Spoštovanje človekovih pravic torej predstavlja mednarodno skrb in skupni dosežek človeštva. »Pomembno je, da človekove pravice lahko občuti vsak posameznik ali posameznica. Za zagotavljanje in uresničevanje človekovih pravic so v prvi vrsti odgovorne države oziroma vlade, kljub temu, da se sodobno pojmovanje razumevanja človekovih pravic širi tudi na zasebni sektor, vključno z gospodarstvom. Nujno je ozaveščanje, spodbujanje, krepitev kulture spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanje večje dostopnosti do pravnih sredstev, širjenje in krepitev neformalnih oblik varstva človekovih pravic,« je poudaril varuh.

Institucija Varuha človekovih pravic je v letu 2023 obravnavala več kot šest tisoč zadev in ugotovila več kot 250 kršitev človekovih pravic. »Kršitev načela dobrega upravljanja je že leta najpogosteje ugotovljena kršitev, temu sledi kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije. S stanjem torej ne moremo biti zadovoljni, zato od odgovornih institucij pričakujem, da ukrepajo takoj in da je zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic njihova prednostna naloga. Številna mednarodna priporočila namreč že leta ostajajo neuresničena, prav tako krepko preko 100 priporočil Varuha človekovih pravic, pa vsako leto več odločb Ustavnega sodišča. Kljub temu, da je pred nami še veliko dela, pa ne smemo pozabiti, da živimo v državi in regiji, kjer je z globalnega vidika življenjski standard, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, pravne države in demokracije, relativno visok,« je na okrogli mizi še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.