Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Strokovnjaki Dolenjske in Bele krajine z zanimanjem prisluhnili predstavitvi zagovorništva za otroke

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes v Novem mestu s sodelavkami spregovoril o pomenu zagovorništva pri uveljavljanju največjih koristi otrok. Približno 70 udeležencev, sodnikov, svetovalk na centrih za socialno delo, policistov, učiteljic in drugih, je aktivno prisluhnilo uri in pol dolgi predstavitvi v gostišču Loka.

"Uveljavljanje koristi otroka kot temeljnega vodila pri odločanju opredeljuje že Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki letos praznuje 30 let. Pred meseci uveljavljen Družinski zakonik in Zakon o nepravdnem postopku pa poleg Zakona o Varuhu človekovih pravic dodajata pravne podlage za izvajanje zagovorništva," je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.

»V preteklosti smo bili nemalokrat priče situacijam, ko se je v številnih in pogosto tudi dolgotrajnih sodnih in upravnih postopkih in zadevah sprejemalo za otroka pomembne odločitve, ne da bi se ga vključilo. Otroka se ni slišalo, četudi je na različne načine opozarjal nase in poskušal izraziti svoje mnenje«, je poudaril varuh. Zato je Varuh človekovih pravic pred 12 leti začel s projektom, ki je pred dvema letoma dobil pravne okvirje.

"Do danes so bili zagovorniki postavljeni že več kot 700 otrokom, kar kaže, da je bil tak institut nujen za slovenski prostor," je poudaril varuh, ki je predstavnikom sedme sile pojasnil še, da je tovrsten institut edinstven v evropskem prostoru in zgled dobre prakse.

Na Varuha se s pobudo za postavitev zagovornika največkrat obrnejo starši ali zakoniti zastopniki, sledijo pa jim centri za socialno delo in sodišča. Letno dobi okoli 70 pobud.

»Kljub temu, da se zagovorništvo otrok izvaja že dobro desetletje, se pri sodelovanju z organi srečujemo z raznoliko prakso poznavanja tega instituta,« je pojasnila svetovalka za zagovorništvo Jasna Vunduk, ki s sodelavkama Leo Javornik in Lidijo Hvastja Rupnik pri Varuhu obravnava pobude in skrbi, da institut spoznavajo vsi. Pobudo za zagovornika namreč lahko da vsak.

Na območju Dolenjske in Bele krajine ter Posavja je bilo od leta 2015 do danes obravnavanih le 13 primerov zagovorništva otrok, zagovornik je bil postavljen 23 otrokom. Od tega je bilo na območju Dolenjske in Bele krajine 6 primerov, v njih so zagovornika postavili 12 otrokom v starosti od 5 do 16 let, ostali primeri so bili z območja Posavja, kjer bo varuh zagovorništvo posebej predstavil.

»Zagovorništvo je med strokovno javnostjo sicer na splošno poznano, vendar včasih ni 'pravilno' razumljeno. Tudi pobude kažejo, da ni enakomerne razporeditve med strokovnimi službami, ki dajejo pobude,« dodaja Jasna Vunduk. V treh (3) primerih na območju Dolenjske in Bele Krajine je bil postopek za zagovorništvo sprožen na pobudo ali na podlagi sklepa sodišča. V dveh (2) primerih na pobudo centra za socialno delo iz Bele Krajine, v enem (1) pa  je pobudo  podal eden izmed staršev na predlog Centra za socialno delo Novo mesto.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina, svetovalke Varuha, območna koordinatorica zagovorništva Sonja Molan in ena od zagovornikov v regiji Alenka Košak so navzočim spregovorili o tem, kaj je zagovorništvo, kdaj ga lahko kot strokovni delavci uporabijo, kdo so zagovorniki, kako otrok dobi zagovornika in kako poteka sodelovanje zagovornika z otrokom, starši in drugimi institucijami, potem ko je zagovornik postavljen.

Območna koordinatorica zagovorništva Sonja Molan je bila zadovoljna s številno udeležbo. »Poznavanje instituta bo pomagalo tudi nam koordinatorjem in zagovornikom, da brez odvečnih razlag hitro opravimo svojo nalogo, saj je v primerih, ko gre za otroke, potrebno ukrepati še posebej kvalitetno in brez zavlačevanja.«

»Zagovorništvo je glas otrok, ni pa zagovornik otrokov zakoniti zastopnik,« je posebej poudaril varuh Peter Svetina. Zagovorniki lahko odigrajo pomembno vlogo ne le v primeru razveznih postopkov med starši, pač pa tudi takrat, ko se starša ne moreta dogovoriti o raznih spremembah, ki zadevajo otroka ali več njih, na primer, ko gre za spremembo stikov in predodelitve, pa tudi, ko gre za prešolanje ali spremembo bivanja. Otrok lahko svoje mnenje posreduje preko zagovornika tudi takrat, ko se v družini zalomi do te mere, da se razmišlja o ukrepih odvzema otroka, namestitve v rejništvo, zavodsko varstvo in podobno, je povedala zagovornica otrok v regiji Alenka Košak.

Sodnikom je v družinskih zadevah po letos uveljavljenih zakonskih spremembah na voljo več mehanizmov, da se bolje seznani z otrokovim mnenjem. Sodniki, ki institut redno uporabljajo, ocenjujejo, da ima zagovorništvo otrok neprecenljivo vrednost. Omogoča namreč oblikovanje bolj pristnega mnenja otroka. Varuh še ocenjuje, da so odločbe sodnikov, ki so pri odločanju prepoznali koristi zagovorništva, bolj celovite. V njih obrazložijo, kako so pridobili mnenje otroka in ali so ga upoštevali.

"Zagovornik ima z otrokom približno 10 srečanj, ima možnost navezati zaupen odnos z njim, starši pri pogovorih niso navzoči," je povedala zagovornica Alenka Košak. Zagovorništvo je osredotočeno samo na otroka, vendar nikakor ne posega v starševsko skrb, so poudarili na predstavitvi.

Zagovorništvo otrok so pozitivno sprejele tudi učiteljice in učitelji, ki dnevno srečujejo otroke in so nemalokrat prvi, ki zaznavajo njihove stiske, morda tudi prvi, ki se jim otrok zaupa. Učitelji in vzgojitelji ne ocenjujejo, ali se mora otroku zagovornik postaviti, dobro pa je, da poznajo možnosti, ki lahko otrokom pomagajo.
 
Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja zagovorništvo otrok trenutno opravlja 5 zagovornikov. Zato je varuh človekovih pravic Peter Svetina vse zainteresirane pozval, da postanejo zagovorniki otrok. Od leta 2007 se jih je pri Varuhu izobrazilo že več kot 100. Trenutno jih je na seznamu aktivnih 63, pri Varuhu vsako leto pripravijo intenzivno izobraževanje. »Prijave sicer zbiramo celo leto, tako da se lahko zainteresirani obrnejo na Varuha kadarkoli,« je še dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Natisni: