Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov pripravil Letno srečanje volilnih članov evropskega dela združenja, ki je potekalo v Ljubljani od 5. do 7. decembra. 62 evropskih ombudsmanov in predsatvnikov inštitucij ombudsmanov na redni letni skupščini potrdili letos oktobra v Tuniziji na srečanju direktorjev IOI-ja izvoljeno vodstvo združenja, pregledali so enoletno delovanje evropskega dela združenja in se pogovarjali o problematiki naraščujočega števila uradov ombudsmanov. Namen srečanja je bil tudi izmenjati izkušnje na področju delovanja inštitucij ombudsmanov, zato so udeleženci spregovorili o ključnemu temelju delovanja ombudsmanov v vseh državah in v vseh inštitucijah o neodvisnosti ombudsmana.

Okrilje za uvodno srečanje in začetno debato o neodvisnosti ombudsmana na splošno je ombudsmanom in predstavnikom inštitcij ombudsmanov v četrtek popoldan v državnem zboru nudil predsednik državnega zbora Borut Pahor. V petek in soboto pa so se ombudsmani in predstavniki inštitucij ombudsmanov v Cankarjevem domu pogovarjali o finančni neodvisnosti ombudsmana in njegovi neodvisnosti v razmerju do različnih javnosti, in sicer politike, civilne družbe in medijev. Goste varuha Matjaža Hanžka je ob zaključku svojega mandata v petek sprejel tudi predsednik države Milan Kučan.

Ob svečani počastitvi dneva človekovih pravic, tokrat 6. 12. v Narodnem muzeju (GOVOR VARUHA) so se imeli evropski ombudsmani priložnost srečati z navišjimi predstavniki naše države in predsatvniki nekaterih sfer civilnega življenja. Varuh Matjaž hanžek je ob tej priložnosti poudaril, "da človekovo življenje nima vrednosti, ampak je vrednota, ki ne more biti le sredstvo pri doseganju velikih zgodovinskih ciljev - bodisi nacionalnih, verskih, rasnih ali ideoloških."

"Nevarnost za obnovo nasilja svetovnih razsežnosti grozi vsak trenutek. In le s strpnim dogovarjanjem vseh ga lahko preprečimo. Predvsem pa s spoštovanjem človekovih pravic vsakega državljana sveta, z zagotavljanjem ekonomske, socialne in kulturne varnosti, odpravljanjem revščine, zmanjševanjem vseh vrst neenakosti ter predvsem spoštovanjem človekovih pravic. Skratka, z odpravljanjem tistih vzrokov, ki ustvarjajo konflikte. Le s povečevanjem vojaških izdatkov, krepitvijo vojska in sestavljanjem raznovrstnih vojaških koalicij, ki naj bi branile bogati svet pred revnimi, tega zanesljivo ne bomo dosegli," je še dejal in pozval svoje kolege, da ne smejo "dopustiti, da bi bil v letu le en dan, ko bi se slavnostno spomnili na pravice vsakega človeka, enakega ali drugačnega, velikega ali majhnega, našega ali vašega. Tak dan mora biti vsak dan."

Ekscelence, spoštovani gostje,

res bomo praznovali dan človekovih pravic šele čez nekaj dni. A izrabljam to priložnost in obisk tolikih kolegov ombudsmanov iz številnih evropskih držav, da skupaj posvetimo nekaj misli dnevu, ko je prišlo s sprejetjem mednarodnih standardov varovanja človekovih pravic do poskusa označbe konca samovolje pri določanju vrednosti človekovega življenja. Človekovo življenje nima vrednosti, ampak je vrednota, ki ne more biti le sredstvo pri doseganju velikih zgodovinskih ciljev - bodisi nacionalnih, verskih, rasnih ali ideoloških.

Splošna deklaracija o človekovih pravicah je bila prvi univerzalni dokument, ki je določil osnovne standarde človekovih pravic, veljavnih za ves svet, in sprožil oblikovanje in sprejemanje vrste posebnih konvencij, ki so te splošne pravice specificirali za posamezna področja: ekonomsko, socialno in kulturne pravice, konvencijo proti rasni diskriminaciji, proti diskriminaciji žensk, konvencijo o pravicah otrok, evropsko konvencijo za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin in še vrsto drugih. Torej so standardi in pravila določeni, potrebno jih je le spoštovati in se po njih ravnati. Za to spoštovanje pa so najbolj odgovorne države. Vsaka država znotraj svojih meja in v skladu s svojo ekonomsko in politično močjo, tudi v svetu. Zaveze za spoštovanje, zaščito in promocijo človekovih pravic pa niso oproščene niti druge institucije, civilna družba, mediji, posamezniki in seveda še posebej ombudsmani.

Ombudsmani se zavedamo, da je to naša osnovna naloga in tudi zato smo se zbrali v Ljubljani, da ponovno preverimo, ali naredimo dovolj in da morda v izmenjavi izkušenj še izboljšamo svoje delovanje. Zavedamo pa se, da je moč našega delovanja sicer zelo velika, a še vedno omejena le na kontrolo predvsem najmočnejšega akterja v družbi: države in njenih institucij. A tudi to ni majhna moč niti odgovornost in na nas samih je, da prepričamo druge, da upoštevajo naša opozorila in predloge.

Čeprav je večina človeštva v času sprejemanja deklaracije po drugi svetovni vojni verjela, da je čas strahu pred nasiljem svetovnih razsežnosti minil, tega po več kot pol stoletja še vedno ne moremo trditi. Nasilje, brezpravnost, revščina, pomanjkanje politične, socialne in ekonomske varnosti v večini sveta še niso preteklost. Tudi mednarodni odnosi so zelo napeti: revščina, lakota, pomanjkanje političnih in drugih svoboščin, teptanje osnovnih človekovih pravic na eni strani ter izobilje na drugi. Nevarnost za obnovo nasilja svetovnih razsežnosti grozi vsak trenutek. In le s strpnim dogovarjanjem vseh ga lahko preprečimo. Predvsem pa s spoštovanjem človekovih pravic vsakega državljana sveta, z zagotavljanjem ekonomske, socialne in kulturne varnosti, odpravljanjem revščine, zmanjševanjem vseh vrst neenakosti ter predvsem spoštovanjem človekovih pravic. Skratka, z odpravljanjem tistih vzrokov, ki ustvarjajo konflikte. Le s povečevanjem vojaških izdatkov, krepitvijo vojska in sestavljanjem raznovrstnih vojaških koalicij, ki naj bi branile bogati svet pred revnimi, tega zanesljivo ne bomo dosegli.

Spoštovani,

prepričan sem, da se strinjamo: ne smemo dopustiti, da bi bil v letu le en dan, ko bi se slavnostno spomnili na pravice vsakega človeka, enakega ali drugačnega, velikega ali majhnega, našega ali vašega. Tak dan mora biti vsak dan.

Matjaž Hanžek

Še o srečanju:

Z razpravo o neodvisnosti v odnosu do medijev evropski ombudsmani končali delo (STA, 7.12.2002)

Ljubljana, 07. decembra (STA) - Zadnji dan letnega srečanja volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) je bil namenjen predvsem razpravi o neodvisnosti ombudsmanov v odnosu do medijev, ob čemer so se sodelujoči dotaknili različnih pogledov na odnose z mediji v svojih državah. Večinoma so se strinjali, da je sodelovanje z mediji nujno, ob tem pa opozarjali, da tudi pri tem obstajajo nekatere omejitve. Referat na to temo je predstavil slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je dejal, da lahko le s tesnim sodelovanjem z mediji ombudsman doseže spoštovanje svoje volje, po drugi strani pa poudaril, da varuh nastopa tudi v vlogi nadzornika medijev, zato lahko prevelika medsebojna povezanost varuha in medijev zmanjšuje učinkovitost njegove kontrole medijev kot potencialnih kršilcev človekovih pravic.
Delo varuha človekovih pravic je pomembno predvsem v smislu nadzora oblasti in državnih institucij, v Sloveniji pa gre po Hanžkovih besedah predvsem za varstvo pravic na področju pravilnega in korektnega ravnanja oblasti v razmerju do posameznika. Nekateri imajo ombudsmana tudi za četrto vejo oblasti, s čimer mu postavljajo velike obveze, ki bi zahtevale tudi primerna sredstva prisile. Tako zakon po Hanžkovem mnenju varuhu nalaga velike zahteve, obenem pa nikakršne formalne moči, saj je njegovo delo neformalno oziroma "je dodatno sredstvo zunaj sodnega odločanja in nima nikakršnih pristojnosti oblastnega odločanja".

Sodelovanje in delo varuha in medijev se prepleta, saj tako varuh kot mediji nastopajo v vlogi nadzornika družbenega dogajanja in delovanja oblasti v smeri zaščite posameznika, je povedal slovenski varuh. Dodal je, da v tem smislu delo varuha predstavlja tudi spodbujanje posameznika k samovarovanju lastnih pravic. Tako lahko varuh s pomočjo medijev ne le seznanja javnost o svojih odkritjih pri slabem delovanju države, ampak tudi razširja zavedanje ljudi o njihovih pravicah ter "jim nenazadnje daje napotke, kako naj ravnajo v stikih z institucijami". Da pa varuh lahko uspešno prepriča javnost, je potreben ugled njegove institucije, ki je odvisen od njega, po drugi strani pa tudi od medijev, ki z načinom svojega poročanja o delu varuha in problematiki človekovih pravic oblikujejo javno mnenje. Na ta način so mediji po mnenju Hanžka postavljeni tudi v vlogo nadzornika varuhovega dela, ob čemer zaradi prepletanja delovanja obeh po njegovem ne gre pozabiti na nevarnost izgube neodvisnosti enega ali drugega, najverjetneje pa kar obeh.

Naslednjo nevarnost prevelike povezave med varuhom in mediji Hanžek vidi v tem, da so nekateri mediji tudi kršilci človekovih pravic, "predvsem pri razširjanju sovražnega govora, nestrpnosti, diskriminacije ali kršenju osebne integritete, prevelikem vpletanju v posameznikovo zasebnost z objavljanjem zasebnih življenjskih zgodb, ali izdajanju osebnih podatkov". Ob tem je opozoril tudi na problematiko medijskega poročanja o otrocih bodisi kot žrtvah bodisi kot storilcih kaznivih dejanj. Hanžek je izpostavil še en vidik povezanosti medijev in varuha, in sicer zaščito medijev pri svobodi izražanja, pri kateri lahko pomembno vlogo igra tudi ombudsman.

Kot je menil albanski predstavnik, postaja preko medijev delo ombudsmana bolj vidno, zato ima njihov urad - ta v Albaniji deluje tri leta - z mediji redne stike, preko njih pa v javnost tudi prenašajo svoja sporočila. Tudi švedska ombudsmanka Kerstin Andre je poudarila, da so pri njih za medije in sodelovanje z njimi vedno odprti, po drugi strani pa je avstrijski predstavnik opozoril, da je treba imeti do medijev tudi kritičen odnos oziroma distanco, "saj jim je na prvem mestu vseeno želja po čim višji nakladi". Podobno stališče je predstavil belgijski ombudsman Herman Wuyts - po njegovem namreč mediji iščejo predvsem škandalozne zgodbe -, zato v Belgiji nimajo ravno rednih stikov z mediji, podobno pa je po besedah francoskega predstavnika tudi v njihovi državi.

Po mnenju makedonskega ombudsmana Branka Naumoskega varuh mora sodelovati z mediji in imeti njihovo podporo, ki se je v Makedoniji včasih izkazala celo za pomembnejšo kot podpora parlamenta, "kjer delo varuhovega urada dostikrat ne pride niti na dnevni red". Češka predstavnica Anna Šabatova je pojasnila, da je po njihovem zakonu ombudsman o svojem delu dolžen obveščati javnost, glede sodelovanja z mediji pa se ji zdi, da se je včasih zaradi določenih kršitev bolje obrniti neposredno na oblasti, kot pa nanje pritisniti preko medijev, "čeprav je to po drugi strani včasih edina pot". Ombudsmani so še poudarili, da je rezultat sodelovanja z mediji v večini držav tudi povečanje zaupanja državljanov v institucijo ombudsmana, povečan pripad pobud varuhu in večje zavedanje ljudi o svojih pravicah.

O neodvisnosti ombudsmana v odnosu do političnih struktur je danes spregovoril ombudsman Malte Joseph Sammut, ki je med drugim izpostavil, da je neodvisnost najpomembnejša karakteristika instituta ombudsmana. Tako brez resnične neodvisnosti tako od vlade kot drugih političnih sil ombudsman ne more biti samostojen pri svojih odločitvah, do katerih se prebije po raziskavi prejetih pritožb.

Tridnevnega srečanja evropskih ombudsmanov v Ljubljani se je udeležilo 62 ombudsmanov oziroma predstavnikov institucij ombudsmanov iz 27 držav, ki so izmenjali predvsem poglede na neodvisnost dela varuhov človekovih pravic. Udeležence srečanja je v petek sprejel predsednik države Milan Kučan, v uvodnem delu srečanja v četrtek, ki je potekalo v državnem zboru, pa jih je nagovoril tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Letno srečanje je v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organiziral urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka.

Finančna neodvisnost je osnova za delo ombudsmana; ombudsman in civilna družba (STA, 6.12.2002)

Ljubljana, 06. decembra (STA) - Finančna neodvisnost ombudsmana je ena osnovnih karakteristik instituta ombudsmana, in to ne brez razloga, saj potrebuje varuh človekovih pravic za normalno opravljanje dela dovolj finančnih sredstev, je na letnem srečanju volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) poudarila švedska parlamentarna ombudsmanka Kerstin Andre. Drugi dan srečanja evropskih ombudsmanov, ki se bo zaključilo v soboto, je bil tudi sicer namenjen predvsem razpravam o finančni neodvisnosti ombudsmanov in njihovem odnosu do civilne družbe. Udeležence letnega srečanja je danes sprejel tudi predsednik države Milan Kučan, zvečer pa jih bo na slavnostnem sprejemu v počastitev dneva človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani gostil še slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Naloga ombudsmana je, da preko nadzora državnih institucij varuje državljane, je dejala Kerstin Andre in dodala, da lahko varuh človekovih pravic svoje naloge v tem smislu opravlja le, če je neodvisen od institucij, ki jih nadzoruje. Znotraj neodvisnosti pa je po njenem eden najpomembnejših vidikov finančna neodvisnost, ki je temelj za dobro delo varuhovega urada, "saj brez nje instituta ombudsmana praktično ni". Od financ je navsezadnje odvisno tudi zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov za delo v uradu varuha.

Vseeno ombudsman finančnih sredstev po besedah švedske parlamentarne ombudsmanke ne more rabiti "kar tako", ampak morajo za to obstajati tudi merila in določene omejitve. Na Švedskem sicer varuha človekovih pravic izbira parlament, kateremu ombudsman za vsako leto posebej tudi predlaga višino sredstev, ki jih potrebuje za delovanje. Parlament potem odobri višino sredstev, na kar po njenih besedah vlada nima nobenega vpliva, sredstva za delovanje pa jim navadno izplačujejo mesečno. Pri zaposlovanju novih kadrov v varuhovem uradu so sicer samostojni, je dodala, vendar imajo zaradi pomanjkanja sredstev že nekaj časa težave, zato bodo morda prisiljeni zmanjšati število zaposlenih.

O financiranju instituta ombudsmana so spregovorili tudi drugi udeleženci, ob čemer je predstavnik Izraela povedal, da jim sredstva določa finančna komisija parlamenta, do sedaj pa jim jih je vedno odobrila v želeni višini. Na Malti mora finančna sredstva za delo varuha človekovih pravic odobriti parlament z dvotretjinsko večino. Kot je povedal njihov predstavnik, so jih do sedaj še vedno odobrili, "saj bi v nasprotnem primeru storili politični samomor". V Makedoniji imajo po besedah ombudsmana Branka Naumoskega finančne in statusne težave z institutom varuha, s tem pa tudi težave z neodvisnostjo. Poleg tega zakon določa, da se lahko ombudsmana razreši zaradi nestrokovnega dela, kar politične stranke izkoriščajo, zato se že nekaj časa zavzemajo, da bi to določbo izvzeli iz zakona. Težave s financiranjem imajo tudi v Bosni in Hercegovini. Po besedah ombudsmana iz Republike Srbske Zlatka Kulenoviča morajo vsako leto premiera in predsednika republike prepričevati, da je ombudsman neodvisna institucija, ki odgovarja samo parlamentu. Ombudsmanka iz federalnega dela BiH Vera Jovanovič pa je povedala, da so imeli težave z nacionalnimi strankami, ki so "vodile načrtno kampanjo za zmanjšanje finančnih sredstev ombudsmanu".

Poleg švedske ombudsmanke je danes s posebnim prispevkom nastopil tudi namestnik ombudsmana Katalonije Enric R. Bartlett, ki je predstavil pomembnost povezave varuha človekovih pravic s civilno družbo. Poudaril je, da je za ombudsmana povezanost s civilno družbo oziroma nevladnimi organizacijami zelo pomembna, saj lahko od njih prejme veliko informacij o kršitvah v določenih sferah, ki jih te organizacije navadno zelo dobro poznajo. Tako lahko varuh zazna, kaj je narobe v določeni družbeni sferi, nevladne organizacije pa s tem dobijo povratne informacije. Zato je takšno sodelovanje v dobrobit vseh, je dejal Bartlett in dodal, da mora ombudsman pri tem paziti, da ne zaide v varovanje samo nekaterih interesov. S tem se je strinjal tudi slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je predstavil sodelovanje svojega urada z nevladnimi organizacijami, ob čemer je, podobno kot Bartlett, opozoril, da lahko ob preveliki povezanosti s civilno sfero ombudsman tudi izgubi svojo neodvisnost.

Srečanja evropskih ombudsmanov v Ljubljani, ki se je začelo v četrtek in bo trajalo do sobote, se udeležuje 62 ombudsmanov in njihovih predstavnikov iz 27 držav. Največ pozornosti na srečanju, ki ga v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organizira urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, je namenjeno neodvisnosti instituta ombudsmana.

Korenine institucije ombudsmana sicer segajo v leto 1809, ko je bil na Švedskem ustanovljen predstavnik za pravičnost, mnogo kasneje pa so jo posvojile tudi druge skandinavske države - Finska leta 1919, Danska 1955 in Norveška leta 1962. Do leta 2001 se je institucija varuha na nacionalni ravni razširila v približno 110 držav sveta, v mnogih pa poznajo tudi regionalne, mestne in provincialne ombudsmane. Udeleženci ljubljanskega srečanja so sicer ombudsmani "vseh vrst".

Bavcon: Pravna država še ne zagotavlja neodvisnosti ombudsmana (STA, 5.12.2002)

Ljubljana, 05. decembra (STA) - Kaže, da tudi sistem pluralne pravne države, vključno z institucijami, ki naj bi nas varovale pred varuhi, sam po sebi še ne zagotavlja njihove politične neodvisnosti, zato vidim poslednjo garancijo za neodvisnost varuhov človekovih pravic v visoki kakovosti in argumentiranosti njihovih stališč ter njihovi odločnosti upreti se vsakemu poskusu, da bi jih določena politična opcija vpregla v svoj voz, je v uvodu Letnega srečanja volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) dejal zaslužni profesor ljubljanske Pravne fakultete Ljubo Bavcon. Poleg Bavcona so udeležence v uvodu pozdravili še predsednik državnega zbora Borut Pahor, pravosodni minister Ivan Bizjak in namestnik predsednice ustavnega sodišča Janez Čebulj. Srečanje v Ljubljani, ki se ga udeležuje 62 evropskih ombudsmanov in njihovih predstavnikov iz 27 držav, bo trajalo do sobote.

Slovenija je v 80. letih veljala za eno liberalnejših držav v tem delu Evrope, vseeno pa se področju varovanja človekovih pravic ni namenjalo posebne pozornosti, je povedal predsednik DZ Pahor. Eden znanilcev sprememb na tem področju je bil Svet za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Ljubo Bavcon. Pričakovanja glede varovanja človekovih pravic so se v začetku 90-ih dvignila, leta 1993 je bil v Sloveniji sprejet zakon o varuhu človekovih pravic, leto kasneje pa smo dobili prvega varuha, je udeležencem pojasnil Pahor. Po njegovem je prvi varuh - sedanji pravosodni minister Bizjak - dal institutu varuha pomemben pečat, večjih težav z vpletanjem politike v svoje delo pa ni imel. Enako je po njegovem mnenju tudi danes, poleg tega pa državni zbor varuhovim letnim poročilom namenja veliko pozornost.

Drugačnega mnenja o tem je bil Bavcon, ki je med drugim omenil, da sta "vlada in parlament do nedavnega ravnodušno odlagala preučitev in razpravo o varuhovih letnih poročilih, nedavno pa se je zgodilo, da je moral slovenski ombdusman Matjaž Hanžek poročati o delu svojega urada pred skoraj prazno dvorano državnega zbora". Sicer pa je tudi Bavcon spregovoril o Svetu za varstvo človekovih pravic, ki je po njegovem opravljal naloge prvega ombudsmana v Sloveniji in postavil temelje za današnje delovanje varuhovega urada. Kot je pojasnil, so v začetku člani sveta s precejšnjim nezaupanjem sprejeli sklep tedanje socialistične zveze o ustanovitvi posebnega organa za varstvo človekovih pravic, vendar je bil dvom neupravičen, saj je svet lahko deloval neodvisno.

Po njegovih besedah je moral svet tudi po osamosvojitvi opozarjati na varovanje človekovih pravic, saj se je pokazalo, da vzpostavitev pravne države ni zagotavljala spoštovanja teh pravic, nosilci politične moči pa so kazali apetite po obvladovanju ključnih represivnih mehanizmov države. Tako so se v nedavni preteklosti v Sloveniji ob vsaki priložnosti pojavljala prizadevanja, da bi si določene politične skupine pridobile nadzor nad policijo, tožilstvom in tudi ombudsmanom, je udeležencem srečanja brez dlake na jeziku povedal Bavcon in dodal, da tudi danes ni videti, da bi bila politična neodvisnost v naši državi kaj bolj cenjena pri delovanju nosilcev najpomembnejših družbenih mehanizmov, "ki jim rečemo tudi zavore in ravnotežje". Med drugim je v nagovoru omenil tudi položaj v ZDA, kjer se širijo pooblastila organom državne represije na račun človekovih pravic, "čeprav se je proti terorizmu treba boriti", ob čemer je Bavcon poudaril - "boj proti terorizmu da, toda ne s terorističnimi sredstvi".

Minister Bizjak, ki je bil, kot rečeno, prvi slovenski varuh človekovih pravic, je bil kratek, poudaril pa je, da absolutne neodvisnosti v realnem svetu ni, ob čemer je izpostavil, da pri uresničevanju ombudsmanove neodvisnosti vseeno ne gre pretiravati tudi v nasprotni smeri, saj brez stikov s politiko institut varuha ne bi imel pravega učinka. Janez Čebulj pa je predstavil ustavno-pravni položaj varuha v Sloveniji.

Regionalni podpredsednik evropskega dela IOI Herman Wuyts je povedal, da je današnja Evropa vse bolj povezana, ne samo na ravni Evropske unije, ampak tudi v drugih okvirih, tako tudi glede varovanja človekovih pravic. Omenil je oktobrsko letno srečanje direktorjev posameznih regij IOI v Tuniziji, kjer so med drugim govorili o sodelovanju med regijami, ki je bilo določeno kot prioriteta. Poudaril je, da je neodvisnost ombudsmana absolutni predpogoj, da lahko institut sploh obstaja. Predstavil je urejenost institutov ombudsmana v posameznih evropskih državah, pri čemer je glede Slovenije dejal, da je varuh avtonomna oseba, neodvisna od državnih organov, kar ne velja za nekatere njegove kolege iz drugih držav. Kot glavno poslanstvo ombudsmana pa je Wuyts izpostavil nadzor nad tremi vejami oblasti - zakonodajno, izvršno in sodno.

Glavna tema srečanja, ki ga v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organizira urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, je neodvisnost instituta ombudsmana, čemur bo na srečanju namenjena največja pozornost. Na rednem letnem srečanju članov IOI bodo tudi izvolili novo vodstvo in pregledali dosedanje delovanje.

Korenine institucije ombudsmana sicer segajo v leto 1809, ko je bil na Švedskem ustanovljen predstavnik za pravičnost, mnogo kasneje pa so jo posvojile tudi druge Skandinavske države - Finska leta 1919, Danska 1955 in Norveška leta 1962. Do leta 2001 se je institucija varuha na nacionalni ravni razširila v približno 110 držav sveta, v mnogih pa poznajo tudi regionalne, mestne in provincialne ombudsmane. Udeleženci ljubljanskega srečanja so sicer ombudsmani "vseh vrst".