Parlamentarni odbor za notranjo politiko je obravnaval letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2002 in ga ocenili kot odlično, saj je najbolje pripravljeno poročilo doslej. Kljub temu pa odbor razprave na to temo danes ni zaključil, saj so člani odbora menili, da bi se morali seznaniti tudi z odzivnim poročilom vlade na varuhovo poročilo. Slednjega naj bi vlada obravnavala na četrtkovi seji, z njim pa naj bi se odbor seznanil v nadaljevanju seje, predvidoma prihodnji teden, ko naj bi za sprejem na seji državnega zbora pripravili tudi več priporočil. V zvezi s tem so člani odbora izrazili tudi nekaj pomislekov, saj poročila in priporočila nimajo nobenega smisla, če se jih ne upošteva.

 Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je namreč opozoril, da se sklepi državnega zbora ponavljajo iz leta v leto. Kljub temu, da so nekatera področja težko rešljiva, pa varuh opozarja, da bi bilo moč številne težave rešiti z malo dobre volje. Varuh človekovih pravic je v svojem poročilu tudi navedel, da so kršitve človekovih pravic, ki jih zabeležijo v uradu, iz leta v leto podobne. Ugotavlja tudi, da se državne institucije spreminjajo zelo počasi, zaposleni v državnih institucijah so premalo občutljivi za stiske ljudi, kodeks ravnanja javnih uslužbencev pa v praksi še ni prinesel učinkov. V uradu tudi ugotavljajo, da se marginalizirane skupine na varuha ne obračajo po pomoč, zato ombudsman predlaga oblikovanje institucije, ki bi se sistemsko in sistematično ukvarjala z vsemi vrstami diskriminacije.

Na današnji seji odbora je varuh izpostavil tudi problem diskriminacije pripadnikov romske skupnosti, ki pogosto izvira iz omejenih sredstev občin z romskim prebivalstvom. Po njegovem mnenju bi se z omenjeno problematiko morala namesto občin še bolj ukvarjati država. Opozoril je tudi na problem počasnega sprejemanja zakonodaje in kot primer navedel zakon o varstvu pravic na področju duševnega zdravja, ki že več let čaka v parlamentarni proceduri. Na področju socialnih in otrokovih pravic v uradu varuha kot poseben problem opažajo odločanje o stikih otrok s starši, saj je takih primerov vedno več, primeri pa postajajo vse težji. V praksi namreč pri odločanju prihaja do zamud, centri za socialno delo, ki so pristojni za odločanje o stikih, pa se le stežka zganejo. Zadeve namreč rešujejo v zakonsko določenih rokih, večji problemi pa se pojavljajo pri reševanju pritožb, saj se mnogokrat o pritožbi zoper odločbo odloča več kot dve leti.

Poseben problem predstavljajo tudi napake v policijskih postopkih. Čeprav je na tem področju zaznati napredek, varuh še vedno opaža togost pri reševanju pritožb državljanov glede dela policistov, kjer policija svojemu delavcu le stežka izreče ukrep. Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je v zvezi s tem dejal, da je ministrstvo že pristopilo k reševanju nekaterih primerov, na katere je opozoril varuh. Ob tem je izpostavil novelo zakona o policiji, s katero naj bi se pritožbeni postopek izvzel iz policije, pomembne spremembe pa se pripravljajo tudi na področju družinskega nasilja: novela zakona predvideva nov ukrep, in sicer začasno odstranitev nasilneža iz stanovanja. Ministrstvo si prizadeva skrajšati tudi upravne postopke: na nekaterih področjih se že kažejo pozitivni rezultati, medtem ko na drugih področjih že intenzivno delajo.

Kot izjemno pereč problem, na katerega opozarja že vrsto let, je varuh izpostavil problem pravosodnega sistema, in pri tem omenil slabo delo nekaterih odvetnikov v škodo svojim strankam ter še vedno prevelike sodne zaostanke. Na to se je odzval državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Karel Erjavec, ki je poudaril, da je nerešenih zadev sicer še vedno 560.000 (od tega je 425.000 zaostankov na področju izvršbe in zemljiške knjige), vendar pa njihovo število upada. Predsednik odbora Maksimiljan Lavrinc (LDS) se s to ugotovitvijo ni strinjal, dodal pa je, da se z dolgotrajnimi procesi državljanom povzroča škoda. Precej kritičen je bil do ignorantskega odnosa odvetniške zbornice in zlasti vrhovnega sodišča, saj se njuni predstavniki današnje seje niso udeležili. Lavrinc je izrazil bojazen, da se problemi v pravosodju ne bodo rešili hitro, zato je predlagal, da bi odbor na eni od prihodnjih sej posebno pozornost namenili prav razmeram v sodni veji oblasti.

Člani odbora so varuhovo poročilo v glavnem pohvalili, kljub temu pa so izrazili nekaj pomislekov. Tako je Majda Potrata (ZLSD) poudarila, da bi bilo treba več pozornosti nameniti osveščanju o človekovih pravicah, zato je prav, da se izobraževanje o tem začne že zelo zgodaj. Rudolf Petan (SDS) je dejal, da zgolj ombudsmanovi klici in osebni angažma v nekaterih primerih ne zadostujejo, zato bi moral nekatere primere predstaviti javnosti. Majda Zupan (NSi) pa je opozorila, da na slabo zakonodajo deloma vpliva tudi državni zbor, ki številne zakone sprejema po nujnih in skrajšanih postopkih, zato bi bilo smiselno, da bi več zakonov sprejemali po rednem zakonodajnem postopku.

Vir: STA, 10. september, 2003