Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Z razpravo o neodvisnosti v odnosu do medijev evropski ombudsmani končali delo

Zadnji dan letnega srečanja volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) je bil namenjen predvsem razpravi o neodvisnosti ombudsmanov v odnosu do medijev, ob čemer so se sodelujoči dotaknili različnih pogledov na odnose z mediji v svojih državah. Večinoma so se strinjali, da je sodelovanje z mediji nujno, ob tem pa opozarjali, da tudi pri tem obstajajo nekatere omejitve. Referat na to temo je predstavil slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je dejal, da lahko le s tesnim sodelovanjem z mediji ombudsman doseže spoštovanje svoje volje, po drugi strani pa poudaril, da varuh nastopa tudi v vlogi nadzornika medijev, zato lahko prevelika medsebojna povezanost varuha in medijev zmanjšuje učinkovitost njegove kontrole medijev kot potencialnih kršilcev človekovih pravic.
Delo varuha človekovih pravic je pomembno predvsem v smislu nadzora oblasti in državnih institucij, v Sloveniji pa gre po Hanžkovih besedah predvsem za varstvo pravic na področju pravilnega in korektnega ravnanja oblasti v razmerju do posameznika. Nekateri imajo ombudsmana tudi za četrto vejo oblasti, s čimer mu postavljajo velike obveze, ki bi zahtevale tudi primerna sredstva prisile. Tako zakon po Hanžkovem mnenju varuhu nalaga velike zahteve, obenem pa nikakršne formalne moči, saj je njegovo delo neformalno oziroma "je dodatno sredstvo zunaj sodnega odločanja in nima nikakršnih pristojnosti oblastnega odločanja".
Sodelovanje in delo varuha in medijev se prepleta, saj tako varuh kot mediji nastopajo v vlogi nadzornika družbenega dogajanja in delovanja oblasti v smeri zaščite posameznika, je povedal slovenski varuh. Dodal je, da v tem smislu delo varuha predstavlja tudi spodbujanje posameznika k samovarovanju lastnih pravic. Tako lahko varuh s pomočjo medijev ne le seznanja javnost o svojih odkritjih pri slabem delovanju države, ampak tudi razširja zavedanje ljudi o njihovih pravicah ter "jim nenazadnje daje napotke, kako naj ravnajo v stikih z institucijami". Da pa varuh lahko uspešno prepriča javnost, je potreben ugled njegove institucije, ki je odvisen od njega, po drugi strani pa tudi od medijev, ki z načinom svojega poročanja o delu varuha in problematiki človekovih pravic oblikujejo javno mnenje. Na ta način so mediji po mnenju Hanžka postavljeni tudi v vlogo nadzornika varuhovega dela, ob čemer zaradi prepletanja delovanja obeh po njegovem ne gre pozabiti na nevarnost izgube neodvisnosti enega ali drugega, najverjetneje pa kar obeh.

Naslednjo nevarnost prevelike povezave med varuhom in mediji Hanžek vidi v tem, da so nekateri mediji tudi kršilci človekovih pravic, "predvsem pri razširjanju sovražnega govora, nestrpnosti, diskriminacije ali kršenju osebne integritete, prevelikem vpletanju v posameznikovo zasebnost z objavljanjem zasebnih življenjskih zgodb, ali izdajanju osebnih podatkov". Ob tem je opozoril tudi na problematiko medijskega poročanja o otrocih bodisi kot žrtvah bodisi kot storilcih kaznivih dejanj. Hanžek je izpostavil še en vidik povezanosti medijev in varuha, in sicer zaščito medijev pri svobodi izražanja, pri kateri lahko pomembno vlogo igra tudi ombudsman.

Kot je menil albanski predstavnik, postaja preko medijev delo ombudsmana bolj vidno, zato ima njihov urad - ta v Albaniji deluje tri leta - z mediji redne stike, preko njih pa v javnost tudi prenašajo svoja sporočila. Tudi švedska ombudsmanka Kerstin Andre je poudarila, da so pri njih za medije in sodelovanje z njimi vedno odprti, po drugi strani pa je avstrijski predstavnik opozoril, da je treba imeti do medijev tudi kritičen odnos oziroma distanco, "saj jim je na prvem mestu vseeno želja po čim višji nakladi". Podobno stališče je predstavil belgijski ombudsman Herman Wuyts - po njegovem namreč mediji iščejo predvsem škandalozne zgodbe -, zato v Belgiji nimajo ravno rednih stikov z mediji, podobno pa je po besedah francoskega predstavnika tudi v njihovi državi.

Po mnenju makedonskega ombudsmana Branka Naumoskega varuh mora sodelovati z mediji in imeti njihovo podporo, ki se je v Makedoniji včasih izkazala celo za pomembnejšo kot podpora parlamenta, "kjer delo varuhovega urada dostikrat ne pride niti na dnevni red". Češka predstavnica Anna Šabatova je pojasnila, da je po njihovem zakonu ombudsman o svojem delu dolžen obveščati javnost, glede sodelovanja z mediji pa se ji zdi, da se je včasih zaradi določenih kršitev bolje obrniti neposredno na oblasti, kot pa nanje pritisniti preko medijev, "čeprav je to po drugi strani včasih edina pot". Ombudsmani so še poudarili, da je rezultat sodelovanja z mediji v večini držav tudi povečanje zaupanja državljanov v institucijo ombudsmana, povečan pripad pobud varuhu in večje zavedanje ljudi o svojih pravicah.

O neodvisnosti ombudsmana v odnosu do političnih struktur je danes spregovoril ombudsman Malte Joseph Sammut, ki je med drugim izpostavil, da je neodvisnost najpomembnejša karakteristika instituta ombudsmana. Tako brez resnične neodvisnosti tako od vlade kot drugih političnih sil ombudsman ne more biti samostojen pri svojih odločitvah, do katerih se prebije po raziskavi prejetih pritožb.

Tridnevnega srečanja evropskih ombudsmanov v Ljubljani se je udeležilo 62 ombudsmanov oziroma predstavnikov institucij ombudsmanov iz 27 držav, ki so izmenjali predvsem poglede na neodvisnost dela varuhov človekovih pravic. Udeležence srečanja je v petek sprejel predsednik države Milan Kučan, v uvodnem delu srečanja v četrtek, ki je potekalo v državnem zboru, pa jih je nagovoril tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Letno srečanje je v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organiziral urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka.

 

Natisni: