Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je danes, 23. 10. 2013, skupaj s sodelavci v prostorih Varuha srečala s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušanom Semoličem in izvršnim sekretarjem za politiko zaposlovanja in migracije, javne kampanje in odnose z javnostmi, mlade in sindikalizem ter socialno podjetništvo, Goranom Lukićem.
Sogovorniki so poudarili pomen sodelovanja med institucijama, ki vsaka posebej zaznava številne kršitve pravic delavcev, brezposelnih, starejših, migrantov, invalidov in drugih skupin ljudi.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov je izpostavil, da se politika doma in v tujini vse preveč ukvarja s fiskalnimi vprašanji, nihče pa se ne vpraša, kako živijo ljudje. To se kaže tudi v tem, da iz Bruslja v zvezi z ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti, revščine in izboljšanja zaposlitvenih možnosti, izobraževanja, ipd… prihajajo zgolj priporočila, v zvezi z ukrepi na področju fiskalne politike pa zahteve.
Sogovorniki so se vprašali, koga zares ščiti pravo. To je predsednik ZSSS ilustriral s primerom, ko so iz stečajne mase podjetja v krizi najprej poplačane banke upnice in ne delavci, ki so leta soustvarjali podjetje, namesto, da bi bilo obratno in bi imele banke interes podjetje ohranjati. Strinjali so se, da je treba poudarjati vrednote, ki jih pravni red oblikuje v zakonodajo in tlakuje poti za njihovo uveljavitev.
Izvršni sekretar za politiko zaposlovanja in migracije, javne kampanje in odnose z javnostmi, mlade in sindikalizem ter socialno podjetništvo Goran Lukić je opozoril na podatke raziskave Generalne policijske uprave, ki je zaznala kar 241-odstotno povečanje kršenja pravic delavcem.
Kot problem je izpostavil strah delavcev pred prijavo kršitev, zato si v ZSSS prizadevajo svoje članstvo opolnomočiti v tej smeri. Če pa že do prijave pride, pa je problem dokazovanje naklepa na sodiščih. Varuhinja je ugotavljala, da bi primerna informiranost delavcev, kako podati prijavo, omogočila tudi lažje dokazovanje naklepa pred sodišči. Varuhinja je še poudarila, da si tudi v novi vlogi prizadeva za poenotenje prakse pregona kaznivih dejanj na področju delovnopravnih zadev.
Tako ZSSS kot Varuh opozarjata na problem brisanja iz evidenc brezposelnosti in na neurejeno regulacije ustanavljanja podjetij. Govorili so še o neenakosti pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, se dotaknili intervencijskega zakona za zdravstvo in izpostavili pereč položaj delovnih invalidov.
Pri problemu socialne zakonodaje so se sogovorniki strinjali, da je ta vlada zaprla nekatere v preteklosti s prehitrim sprejemanjem zakonodaje povzročene rane, da pa so še vedno odprta nekatera vprašanja, med njimi vprašanje varstvenega dodatka. Poleg njega so zamrznitve pokojnin in dvigovanje prispevkov pot v še večjo revščino starejših, ki jo zaznavajo tako na zvezi sindikatov kot pri Varuhu.
Sogovorniki so se strinjali, da je pot za uveljavitev pravic delavcev še preveč posuta z ovirami in da si bodo s skupnim sodelovanjem prizadevali za zmanjšanje teh ovir, saj želijo doseči razmere, ko dostojno življenje ljudi ne bo več odvisno od dobrih del skupin, društev, organizacij in posameznikov, ampak bo zagotovljeno v sistemu.
