Na glavno vsebino

Kdo smo

Podlaga za ustanovitev Varuha človekovih pravic je v 159. členu Ustave Republike Slovenije. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je torej ustavna kategorija, ki ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti. Varuh tako ni del mehanizma oblasti, ampak je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov. S tem pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo Varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi Varuh.

Postopek pri Varuhu je neformalen in za stranke brezplačen. Varuh je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.

Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko ukrepa v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti in javnih pooblastil.

Varuh človekovih pravic je v razmerju do drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil samostojen in neodvisen organ. O svojem delu skladno z Zakonom o varuhu človekovih pravic poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. Sredstva za delo Varuha določi državni zbor v državnem proračunu.

Svojo organiziranost in delo Varuh človekovih pravic skladno z zakonom ureja s poslovnikom in drugimi akti. Njegova pooblastila pa so zajeta še v drugih pravnih aktih.

Varuh ima od leta 2021 tudi vlogo Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) po pariških načelih Organizacije Združenih narodov (OZN). Ta vloga pomeni, da deluje kot osrednji neodvisni organ za spremljanje, spodbujanje in varstvo človekovih pravic v državi, sodeluje z mednarodnimi mehanizmi, pripravlja ocene stanja in daje priporočila vladi ter državnim organom. Kot NHRI krepi kulturo človekovih pravic, spodbuja njihovo vključevanje v politike in zakonodajo ter spremlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Slovenije.

Od leve proti desni: namestnik varuha Ivan Šelih, direktorica strokovne službe Martina Ocepek, namestnik varuha Miha Horvat, generalna sekretarka Varuha Tatjana Guštin, namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, namestnik varuha dr. Jože Ruparčič in vodja kabineta Nina Omerza.
Od leve proti desni: namestnik varuha Ivan Šelih, direktorica strokovne službe Martina Ocepek, namestnik varuha Miha Horvat, generalna sekretarka Varuha Tatjana Guštin, namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, namestnik varuha dr. Jože Ruparčič in vodja kabineta Nina Omerza.

NASLOV: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana

MATIČNA ŠTEVILKA: 5855012000

DAVČNA ŠTEVILKA: 57006229

Varuh NI zavezanec za DDV
Datum vpisa v poslovni register 5. 10. 1994


Nazadnje posodobljeno:
16. 10. 2025
Nazaj Nazaj
Izjava o dostopnosti Zemljevid strani Politika zasebnosti Videonadzor www: ORG. TEND