Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2024 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic in javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju je pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Nejasnost meril iz 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov za študente invalide
Varuh je ugotovil, da je določba 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, ki določa dodatne točke pri priznanju pravice do subvencioniranega bivanja za študente invalide, nejasna in je Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije predlagal, da jo zapiše razumljivejše. Varuh je ugotovil tudi, da Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide do konca leta 2023 še ni bilo usklajeno z veljavno zakonodajo, čeprav je že junija 2023 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zagotovilo, da bo to storjeno najpozneje v roku enega meseca. Pri delovanju obeh ministrstev Varuh zato ugotavlja kršitev jasnosti in določnosti predpisov in ju poziva, da obljubljeno realizirata. Zaradi počasnega odzivanja na dopise Varuha ta pri delovanju MDDSZ ugotavlja tudi kršitev načela dobrega upravljanja. (več)
Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Varuh se je aktivno ukvarjal s problematiko uresničevanja pravice do ustreznega programa in podpore otrok s posebnimi potrebami na ravni osnovnošolskega programa. Seznanjen je namreč bil, da ima kar nekaj šol, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami, težave s prezasedenostjo. Ponekod se je število učencev v zadnjih 12 letih celo podvojilo. Obenem pa se šole srečujejo s hudim pomanjkanjem kadrov, predvsem jim manjka specializiranih strokovnih delavcev. Vse več otrok ima čedalje pogosteje po več motenj, ki se izražajo tudi v vedno hujših oblikah, zato šole in zavodi zaradi zahtevnosti dela težko ohranjajo obstoječe zaposlene in pridobivajo nove. Varuh meni, da bi bilo smiselno težave s prezasedenostjo reševati tudi z dodatnimi oddelki za otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah. S takšnimi oddelki bi učenci z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi uresničevali svojo pravico, da obiskujejo zanje ustrezne prilagojene programe, preusmerjanje v segregirane oblike izobraževanja z menjavo lokacije pa ne bi bilo potrebno. Takšna rešitev bi pomenila tudi nujno razbremenitev specializiranih ustanov, meni varuh. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), na katerega se je Varuh obrnil, je takšnemu oblikovanju oddelkov naklonjeno, kar varuha Petra Svetino veseli. (več)
Primernost prostorov za učni proces otrok
Varuh je prejel dopis več staršev z opozorilom, da se je osnovna šola odločila, da bo pouk za učence posebnega programa vzgoje in izobraževanja osnovne šole izvajala v prostoru nekdanjega bara v kleti sosednje fakultete, ki je neprimeren, brez zadostne dnevne svetlobe, v prostoru je še vedno točilni pult z ostrimi robovi, na katerem se lahko kdo poškoduje, zaradi dolge poti zasilnega izhoda pa bi med gibalno oviranimi lahko prišlo tudi do smrtnih žrtev v primeru morebitnega požara, potresa ali druge nesreče, saj jih ne bi bilo mogoče pravočasno evakuirati. Varuh je na šolo naslovil pisno poizvedbo in jo tudi osebno obiskal. Ob obisku je prejel informacije, da zadevo že obravnavajo inšpektorati za področje šolstva, zdravja in požarne varnosti. Varuh je strokovno oceno prepustil pooblaščenim inšpektorjem, vseeno pa je lahko laično ocenil, da so prostori nekdanjega bara v kleti fakultete v neposredni bližini šole očitno neprimerni za izvajanje pedagoškega procesa v osnovni šoli. Varuh je šoli priporočil, da preuči možnosti, da se zagotovijo drugi primernejši prostori oziroma da se vsaj najbolj izpostavljeni robovi pulta zaščitijo za primer morebitnega padca otroka, in seveda tudi, da se dosledno upoštevajo vse ugotovitve pristojnih inšpekcijskih služb ter njihovi morebitni predlogi in priporočila. (več)
Težave pri nameščanju otroka v strokovni zavod ob izrekanju ukrepa trajnejšega značaja
Varuh je v vednost prejel dopis okrožnega sodišča, s katerim je MDDSZ in Svet Republike Slovenije za otroke in družino seznanilo s težavami ob izrekanju ukrepa trajnejšega značaja z namestitvijo osnovnošolskega otroka v krajevno pristojni strokovni zavod. Sodišče je navedlo, da je bilo treba v konkretnem primeru osnovnošolskega otroka vzeti iz zanj škodljivega okolja in ga v naslednjem šolskem letu (20023/2024) namestiti v strokovni zavod. Strokovni zavod je pred narokom sporočil, da je polno zaseden in da otroka ne more sprejeti. Poleg tega pa ne bi bilo primerno oziroma bi bilo zanj škodljivo, če bi ga namestili v stanovanjsko skupino med srednješolce. Sodišče je poudarilo, da gre za nujno obravnavo predstavnika najranljivejše skupine v družbi, ki mu je treba nemudoma zagotoviti nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja v zanj primernem okolju. Nevzdržno je, da bi otroku zaradi pomanjkanja kapacitet, ki jih mora zagotoviti država, odrekli zakonsko varstvo in ga pustili v okolju, kjer ogroža sebe in druge. Varuh je po prejemu odgovora Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) obravnavo konkretne pobude zaključil, saj se je za ogroženega otroka pravočasno našla ustrezna namestitev. Ker pa to ni bila edina pobuda Varuhu, ki je izpostavila težave z nameščanjem otok in mladostnikov po ZOOMVI, Varuh navedeno problematiko še naprej obravnava. Nesprejemljivo je namreč, da bi zaradi pomanjkanja kapacitet in kadrov država pozabila na dolžnost zagotavljanja največje koristi otrok s tem, ko bi jih pustila v ogrožajočih okoljih. (več)
Varuh opozoril, da sprejem osebe v varovani oddelek ne more biti opravljen na podlagi privolitve zakonitega zastopnika
Varuh je bil seznanjen s primerom, ko pristojni center za socialno delo (CSD) ni želel podati vloge na sodišče za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, čeprav je ocenil, da je sprejem nujno potreben in je bil seznanjen, da oseba privolitve ni zmožna podati. CSD je bil namreč mnenja, da lahko privolitev za osebo da njen zakoniti zastopnik. Varuh je CSD opozoril, da oseba ne more biti sprejeta v varovani oddelek na podlagi privolitve njenega zakonitega zastopnika, in predlagal, da CSD v prihodnje pri obravnavi tovrstnih primerov to upošteva. V konkretnem primeru pa je sodišče medtem že odločilo o sprejemu na podlagi vloge drugega predlagatelja, zato predlog, ki bi ga lahko podal CSD, ni bil več aktualen. (več)
Državni preventivni mehanizem je obiskal center za usposabljanje, delo in varstvo
Predstavnica DPM[1] je marca obiskala pet enot Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga.
Ogrožanje obstoja delovanja varstveno-delovnih centrov
Varuh je bil seznanjen s problematiko ogrožanja obstoja delovanja varstveno-delovnih centrov (VDC), ki so bili s finančnimi izhodišči za leto 2024 seznanjeni o znižanju proračunskega financiranja za več kot 80 odstotkov. Opozoril je, da bi bilo tako ravnanje kršitev Ustave Republike Slovenije, Konvencije o pravicah invalidov in zakonodajnega okvira Republike Slovenije, katerega poslanstvo uresničujejo VDC-ji. (več)
Varuh izrazil ogorčenje nad stališči URI Soča in pozval pristojne, da ne jemljejo invalidov za talce
Varuh je večkrat opozoril pristojne na problematiko nezagotavljanja pregledov v Ambulanti za voznike s posebnimi potrebami na URI Soča v času zdravniške stavke. Varuh je ravnanje URI Soča, ki ni slišalo Varuhovih priporočil in ni upoštevalo zavez, ki izhajajo iz Konvencije o pravicah invalidov, ocenil kot nesprejemljivo. (več)
Varuh opozoril na nelogičen in neekonomičen postopek uveljavljanja pravice do dodatka za nego in oskrbo za osebe z Downovim sindromom
Varuh je ob svetovnem dnevu Downovega sindroma opozoril na problematiko postopkov uveljavljanja pravice do dodatka za nego in oskrbo in izrazil pričakovanje, da bo MDDSZ čim prej, predvsem pa zdravorazumsko in podkrepljeno s tehtnimi argumenti postopke uredilo na način, ki ne bo vsako leto znova še dodatno obremenjeval staršev otrok z Downovim sindromom, obenem pa tudi drugih pristojnih institucij. Varuh še opaža, da pogosto traja tudi več let, da se pridružene težave, ki se lahko zgodaj razvijejo kljub trudu staršev in strokovnjakov, ustrezno prepozna in opredeli v medicinski dokumentaciji, ki je podlaga za opredeljevanje različnih pravic. Varuh meni, da bi pri pripravi sprememb moralo biti upoštevano tako relativno počasno prepoznavanje vseh težav, tudi zaradi hudega pomanjkanja različnih strokovnjakov, kakor dejstvo, da z medicinskimi metodami ni mogoče zmanjšati potreb otrok z Downovim sindromom po pomoči tretjih oseb. (več)
Na izobraževalnih dnevih za vključujočo družbo
Varuh Peter Svetina je na okrogli mizi Odgovorno zavezništvo za vključujočo družbo, ki je v okviru XXXII. Izobraževalnih dnevov 27. 3. 2024 potekala v Portorožu med drugim poudaril, da je za doseganje celovitega inkluzivnega izobraževanja nujno, da se ob prenovi šolskega sistema razmišlja tudi o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ter opozoril na težave s prezasedenostjo nekaterih šol. (več)
V Strasbourgu o pristopih k izvrševanju sodb v zvezi s prisilnim pridržanjem in zdravljenjem na temeljih duševnega zdravja
Namestnik varuha Ivan Šelih se je 27. 3. 2024 v Strasbourgu udeležil konference z naslovom Duševno bolan um: S konvencijo skladni pristopi k izvrševanju sodb v zvezi s prisilnim pridržanjem in zdravljenjem na temeljih duševnega zdravja. Udeleženci so posebno pozornosti posvetili sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi s 5. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki (med drugim) določa pravico do svobode in varnosti osebam, ki so zadržane zaradi svojih duševnih motenj. Po nekaterih ugotovitvah naj bi sodna praksa ESČP v zadnjih letih na tem področju močno napredovala, prihaja pa do zastojev pri izvrševanju sodb. Zato je bil osrednji namen konference preveriti možnosti za napredek tudi na tem področju. (več)
Center za človekove pravice je organiziral spletno srečanje delovne skupine ENNHRI za invalide
Svetovalka Varuha Jerneja Turin, ki predseduje delovni skupini Evropske mreže nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic (ENNHRI) za pravice invalidov, je za članice in člane delovne skupine marca 2024 organizirala spletno srečanje, na katerem so delili izkušnje glede izvajanja mandata neodvisnega nadzornega mehanizma po Konvenciji o pravicah invalidov.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja
