Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2020 preučil različne pobude, ki zadevajo zagotavljanje človekovih pravic invalidom, pobudnikom pomagal s pojasnili glede njihovih pravic in zakonodaje ter vladi, njenim ministrstvom in drugim pristojnim organom poslal več priporočil v zvezi s COVID-19, pa tudi širše. Srečal se je s predstavniki Zveze društev za cerebralno paralizo – Sonček (več) ter direktorji Radiotelevizije Slovenija (RTV), Slovenske tiskovne agencije (STA) in Urada vlade za komuniciranje (UKOM), s katerimi je govoril o dostopnosti informacij za ranljive skupine. 

Pogojevanje prehajanja meja z uporabo aplikacije #OstaniZdrav je diskriminatorno

Varuh je Vlado RS 15. decembra opozoril, da pogojevanje prehajanja občinskih mej z uporabo mobilne aplikacije #OstaniZdrav med drugim predstavlja tudi diskriminacijo na podlagi invalidnosti za tiste, ki zahtevanih tehničnih naprav ne (z)morejo uporabljati. Po prejemu Varuhove kritike je vlada spremenila sporno določbo odloka, zaradi česar je Varuh štel, da je bilo njegovo posredovanje uspešno.

Varuh je dosegel, da so se podpisale pogodbe z izvajalci osebne asistence

Varuh je prejel pobudo z očitkom, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) ne sklepa pogodb o izvajanju osebne asistence iz 13. člena Zakona o osebni asistenci. MDDSZ je pojasnilo, da pogodb ne more sklepati zaradi ukrepa Vlade RS o zadržanju izvajanja proračuna RS, sprejetega na seji Vlade RS 11. 4. 2020, ki omejuje sklepanje novih pogodb, s katerimi bi za državni proračun nastajale nove finančne obveznosti. Varuh je MDDSZ seznanil s stališčem, da se pri izvajanju osebne asistence dodatni stroški za sistem pojavijo v primeru, da se pojavi nov uporabnik, ki mu je omogočena pomoč novega osebnega asistenta. Tak novi uporabnik pa povzroči dodaten strošek za sistem v povsem enaki višini, če mu osebnega asistenta zagotavlja izvajalec osebne asistence, ki že ima podpisano pogodbo ali tak, ki bi pogodbo šele moral podpisati, zato Varuh meni, da je sklicevanje na sklep vlade neutemeljeno. Varuh je za mnenje zaprosil tudi Ministrstvo za finance RS, ki je Varuhovim stališčem pritrdilo. Ko je Varuh s tem seznanil MDDSZ, so se odzvali s pojasnilom, da so vse pogodbe podpisali (več).

Poziv k hitrejšemu odločanju o pritožbah glede dodelitve osebne asistence

Na Varuha se obrnila zakonita zastopnica upravičenca do osebne asistence, ki se je pritožil zoper odločbo o dodeljeni osebni asistenci. Ker MDDSZ v devetih mesecih od vložitve pritožbe o njej ni odločilo, je Varuha prosila za posredovanje. Varuh je pri MDDSZ opravil poizvedbo o razlogih za zamudo pri izdaji odločbe in ga pozval, da o zadevi odloči. MDDSZ je kmalu zatem izdalo odločbo, s katero je pritožbi uporabnika ugodilo in povečalo obseg priznanih ur osebne asistence. Varuh je MDDSZ pozval, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo zaostankov pri odločanju o pritožbah zoper odločbe o pravici do osebne asistence ter opozoril, da je pomembno, da se čas odločanja o pritožbi skrajša na minimum (več).

Zmanjševanje ur osebne asistence

Na Varuha se je obrnila mati 19-letnika, uporabnika osebne asistence, ki je v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) vključen posebni program vzgoje in izobraževanja. Ob preklicu prvega vala epidemije koronavirusne bolezni so se mu začele od odobrenih ur osebne asistence odštevati ure, ko je vključen v vzgojno izobraževalni program. Varuh je bil mnenja, da tretji odstavek 9. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) ne more biti pravna podlaga za zmanjševanje odobrenih ur osebne asistence za število ur vključenosti v posebni program vzgoje in izobraževanja. To je tudi sporočil MDDSZ. Varuh je ob tem problematiziral tudi sedanji način zmanjševanja ur odobrene osebne asistence v primeru vključenosti uporabnika v druge storitve, kot to določa 9. člen ZOA. Za vsako uro vključenosti v storitve se odobrena osebna asistenca zmanjša za uro. To pomeni, da npr. uporabniku, ki ima 40 ur odobrene osebne asistence in je 30 ur tedensko vključen v drugo storitev, preostane 10 ur razpoložljive osebne asistence za vseh preostalih 138 ur v tednu. Osebna asistenca je namenjena aktivnostim, ki potekajo preko celotnega dne: osebni pomoči uporabnika, pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, spremstvu, pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoči pri komunikaciji. Varuh zato meni, da bi bilo primerneje, da bi se z vključitvijo v določeno storitev obseg priznane osebne asistence zmanjšal zgolj sorazmerno, kar bi npr. v gornjem primeru pomenilo, da bi se zaradi vključitve v drugo storitev posamezniku obseg ur osebne asistence zmanjšal za 30/168, saj je to delež ur v tednu, ko posameznik uporablja drugo storitev, torej na približno 33 ur osebne asistence. MDDSZ je sporočilo, da bo predlog Varuha o sorazmernem odštevanju ur vključenosti uporabnika v druge storitve od ur storitev osebne asistence preučilo v okviru priprave sprememb in dopolnitev ZOA.

Poziv k posebni skrbi pri izvajanju sodnih postopkov po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr)

Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je bila v postopku za podaljšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice zaslišana videokonferenčno in je vse osebe, ki so sodelovale v postopku, videla (le) na zaslonu. Takrat je prvič videla tudi odvetnika, vsi udeleženci pa so imeli maske, zaradi česar je osebe težko razlikovala in razumela. Tudi izvedenec je (le) vpogledal v njeno zdravstveno dokumentacijo, klinični pregled pa je potekal videokonferenčno. Varuh je opozoril, da imajo že v običajnih razmerah posamezniki zaradi svojih specifičnih potreb pogosto težave z razumevanjem vlog posameznih udeležencev v postopku, zlasti pa svojih pravic in namena sodnega postopka. V trenutnih razmerah, ko potekajo naroki zaradi razglašene epidemije praviloma videokonferenčno, pa so stiske teh posameznikov še večje. Varuh je zato Vrhovno sodišče RS in Odvetniško zbornico Slovenije opozoril na posebno ranljivost oseb z motnjami v duševnem zdravju in na spoštovanje njihovih človekovih pravic, ter ju pozval, da v trenutnih razmerah še posebej poskrbijo, da bodo osebe v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) razumele svoj položaj in pravice. Predsednik Vrhovnega sodišča je v takojšnjem odzivu Varuha obvestil, da je priporočilo posredoval nižjim sodiščem ter hkrati tudi sam priporočal posebno pozornost in spoštovanje dostojanstva pridržanih oseb pri videokonferenčnem izvajanju narokov (več).

Varuhov poziv glede šolanja otrok s posebnimi potrebami

Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je opozorila na (po njenem mnenju) pedagoško neustreznost izvajanja dodatne strokovne pomoči na daljavo za otroke s posebnimi potrebami. Varuh je na vlado novembra naslovil poziv k proučitvi ravni izključenosti oziroma absentizma otrok s posebnimi potrebami v procesih izobraževanja na daljavo; vpliva pomanjkanja terapij in drugih komplementarnih dejavnosti k izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami; načinov čim učinkovitejše ponovne vključitve otrok s posebnimi potrebami v šolski proces na lokaciji; ter možnosti za pomoč specialistov, posameznikov iz skupnosti in svetovalcev pri šolanju na domu. Varuh je izrazil skrb, da vključenost nekaterih otrok s posebnimi potrebami v šolanje na daljavo zaradi narave njihovih ovir ne more v zadostni meri in dovolj gotovo nadomestiti šolanja na lokaciji ter vladi sporočil, da bi bilo nekatere otroke s posebnimi potrebami, kjer je to mogoče - ob upoštevanju vseh potrebnih zdravstvenih ukrepov povezanih z epidemijo, potrebno čim prej, oziroma tudi prednostno vključiti v proces izobraževanja na šoli, saj so le-ti zaradi narave svojih ovir bolj kot drugi otroci odvisni od znanja in spretnosti učitelja za svoj nadaljnji telesni in duševni razvoj (več).

Varuh pozval k popravi krivic in zapolnitvi pravne praznine glede priznavanja statusa invalida

Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki so ji na centru za socialno delo pojasnili, da njen polnoletni sin ne more pridobiti statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP), dokler bo imel status dijaka. Ker v ZDVDTP ni  določbe, iz katere bi izhajalo, da bi bilo status invalida po tem zakonu polnoletni osebi mogoče priznati šele po zaključku šolanja, se je Varuh obrnil na center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). Po več urgencah in preteku približno polovice leta je prejel odgovor, da je bilo sinu pobudnice in še štirim drugim upravičencem invalidsko nadomestilo priznano od njegove polnoletnosti dalje (torej tudi za nazaj). Varuh pa se je s poizvedbo obrnil tudi na druge CSD-je ter ugotovil, da je bila njihova praksa v zvezi s priznavanjem statusa invalida različna. Velika večina centrov je status invalida po ZDVDTP priznavala od polnoletnosti dalje, Varuh pa je kot nesprejemljivo in brez pravne podlage štel prakso centrov, ki posameznikom, ki so izpolnjevali pogoje za priznavanje statusa invalida po ZDVDTP, kategorično niso priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se le-ti šolali. S sprejetjem Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) je ZDVDTP prenehal veljati. Varuh je tako preveril tudi obravnavo vlog po ZSVI in ugotovil, da so vsi centri, ki so že obravnavali vlogo za pridobitev statusa invalida po ZSVI, tega priznali z 18. letom, če je bila vloga pravočasno vložena. Nejasnosti so se pokazale le pri vprašanju, od kdaj se invalidu prizna status invalida po ZSVI, če je vloga zanj vložena po 18. letu (npr. ker je do invalidnosti prišlo šele po 18 letu ali ko vloga ni pravočasno vložena, ipd. Varuh je ugotovil, da ZSVI glede tega ne vsebuje določbe. Varuh je zato MDDSZ opozoril, da gre za pravno praznino, ki bi jo moral zakonodajalec ustrezno zapolniti, ter predlagal, da se posameznikom, ki jim status invalida po ZDVDTP ni bil priznan zaradi šolanja, popravijo krivice za nazaj. MDDSZ se do stališča Varuha o popravi krivic (še) ni opredelilo. V zvezi z ugotovitvijo, da ZSVI vsebuje pravno praznino v zvezi s časom priznanja invalidnosti, pa je sporočilo, da so pristopili k pripravi sprememb in dopolnitev navedenega zakona, s katerimi nameravajo pravno praznino ustrezno urediti (več).

Že 5-letna zamuda za prilagoditve študijskega procesa za študente invalide

Varuh že dalj časa obravnava problematiko prilagoditve študijskega procesa za študente invalide. Na sistemski ravni je na problem urejanja problematike študentov invalidov opozoril že leta 2010, nato pa priporočila ponavljal.[1] Tudi v letu 2020 podzakonski akti za urejanje pravic študentov s posebnimi potrebami še niso bili sprejeti. Rok za primerno prilagoditev šolskega oziroma študijskega procesa iz 11. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) pa se je iztekel že 11. decembra 2015 - zamuda je glede na ta zakon torej že kar 5 letna.

Poizvedba glede zagotavljanja prilagoditve avtobusov

11. decembra 2020 se je iztekel rok za primerno prilagoditev avtobusov za prevoz potnikov v cestnem prometu na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost, ki jo zahteva 16. člen Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Varuh je zato na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil poizvedbo, kateri konkretni ukrepi so bili sprejeti v 10-letnem prehodnem obdobju za namen zagotovitve (gibalne in senzorne) dostopnosti javnega avtobusnega prometa za invalide ter na kakšen način in s katerimi ukrepi ministrstvo zagotavlja, da izvajalci avtobusnega prevoza v okviru javnih služb javnega prevoza zagotavljajo dostopnost javnega prevoza za invalide.

Poziv k presoji ureditve pravice do brezplačnega javnega prevoza

Na Varuha se je obrnila pobudnica zaradi neodzivnosti pristojnih organov v zvezi z ureditvijo pravice do brezplačnega javnega prevoza za osebe z epilepsijo ali drugimi zdravstvenimi diagnozami, zaradi katerih te osebe ne smejo voziti avtomobila. Zaradi neodzivnosti organov je Varuh v tem primeru ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja. Ministrstvo za infrastrukturo in MDDSZ pa je Varuh tudi opozoril, da Konvencija o pravicah invalidov v 20. členu določa, da morajo države sprejeti učinkovite ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo največjo mogočo samostojno osebno mobilnost. Konvencija pa ne zahteva določene intenzitete/stopnje okvar/e pri posamezniku, da se ta oseba lahko šteje za osebo z ovirami. Zadostuje, da ima oseba zaradi dolgotrajne okvare omejitve pri polnem in učinkovitem sodelovanju v družbi, ki pa so lahko omejene le na eno ali več področji socialnega življenja. Zato je Varuh predlagal, da ministrstvi preučita, ali je ureditev, ki pravico do brezplačnega prevoza zagotavlja le imetnikom invalidske kartice ugodnosti, kot to določa 114. b člen Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP) skladna z 52. členom Ustave RS v povezavi s 14. členom Ustave RS (več).


Varuh je uspešno posredoval pri organizaciji prevoza otrok s posebnimi potrebami

Varuh je prejel pobudo, ki se je nanašala na potrebo po zagotovitvi prevoza več otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo v mestni občini Nova Gorica. Glede tega se je obrnil na občino in prejel odgovor, da bo v začetku leta občina organizirala posebni linijski prevoz ter zagotovila spremljevalca. Varuh je obravnaval tudi pobudo glede zagotavljanja prevoza v občini Dobrepolje in ji posredoval mnenje, da imajo učenci s posebnimi potrebami skladno z določbami 56. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) pravico do organiziranega brezplačnega prevoza, ki jim ga je skladno z določbami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) dolžna zagotavljati lokalna skupnost, in sicer do šole oziroma zavoda in nazaj, kjer se šolajo. Splošni predpisi lokalnih skupnosti, ki pravico do brezplačnega prevoza učencem s posebnimi potrebami zagotavljajo le s plačilom nadomestila za prevoz do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj, predstavljajo diskriminacijo učencev s posebnimi potrebami oziroma njihovih skrbnikov na podlagi osebne okoliščine invalidnosti.

Pripombe Varuha k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

Varuh je Ministrstvu za zdravje posredoval pripombe k Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Varuh meni, da vprašanje dolgotrajne oskrbe zajema tako področje zdravja in zdravstva kot tudi področje socialnih zadev, česar pa predlog zakona ne prepozna v zadostni meri. Prav tako iz predloga ni razvidna zatrjevana usmerjenost k deinstitucionalizaciji.

Državni preventivni mehanizem je nenapovedano obiskal VDC Kranj

Člana državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM)[2] sta opravila nenapovedan izredni obisk Varstveno delovnega centra Kranj, bivalne enote v Škofja Loki, da bi preverila, kako v razmerah epidemije potekajo sprejemi, kako je z namestitvijo v tako imenovano sivo cono, kakšna je oskrba uporabnika, ki je v omenjeni coni in kakšne dnevne aktivnosti so mu na voljo. Ugotovljeno je bilo, da do namestitev (ki dejansko pomenijo zadržanje) prihaja zgolj na podlagi odločitve regionalnega epidemiologa, brez izdane npr. karantenske ali drugačne odločbe. Varuh predvideva, da gre v tem primeru za sistemsko težavo, ki jo bo treba rešiti, saj so omejitve osebne svobode brez pravne podlage nezakonite. Predstavniki Varstveno delovnega centra Kranj so opozorili na zastarele kadrovske normative, ki so bili pripravljeni pred 40 leti in ne upoštevajo trenutnih razmer v varstveno delovnih centrih oziroma njihovih bivalnih enotah, v katerih se zagotavlja uporabnikom institucionalno varstvo. Na omenjene težave in tudi nekatere druge ugotovljene pomanjkljivosti bo DPM opozoril v poročilu o obisku. Podal bo tudi priporočila za izboljšanje stanja (več).

Varuh obravnava vprašanje dostopnosti do storitev duševnega zdravja v času epidemije

V tem okviru želi institucija Varuha ugotoviti, kako se v praksi uresničuje pravica do zdravja, v delu, ki se nanaša na obveznost države, da zagotovi najvišji dosegljivi standard duševnega zdravja in ustvarja razmere, v katerih bi bila vsem enakopravno zagotovljena pomoč zdravstvene službe v primeru bolezni. Varuha zanima, na kakšen način odločevalci pri sprejemanju odločitev upoštevajo problematiko duševnega zdravja in kako zagotavljajo dostop do storitev na tem področju. V ta namen je Varuh na Vlado RS, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in vse slovenske javno zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstvene domove itd.) in socialno varstvene zavode (domove za starejše občane, varstveno delovne centre itd.) posredoval vrsto vprašanj in prejel več kot 160 odgovorov. Ugotovitve, stališča in morebitna priporočila bo Varuh predstavil predvidoma v prvih mesecih leta 2021.

Z vodstvom RTV, STA in UKOM o pomenu dostopnosti informacij

Varuh se je srečal z generalnim direktorjem Radiotelevizije Slovenije, direktorjem Slovenske tiskovne agencije in direktorjem Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Pri svojem delu se namreč predstavniki Varuha pogosto srečujejo s pobudami posameznikov, ki pišejo, da se zaradi svoje oviranosti – bodisi so slepi, slabovidni, gluhi, naglušni ali starejši – v vsakdanjem življenju srečujejo s najrazličnejšimi težavami na področju dostopa do informacij. Varuh je na vodstva RTV, STA in UKOM apeliral, da v čim večji meri in s čim manj časovnega zamika, po možnosti v realnem času, zagotovijo podnaslavljanje svojih vsebin (na primer novinarskih konferenc, nagovorov državljankam in državljanom, itd.) ter zasledujejo enak princip objave, kot je na voljo vsem ostalim ljudem (več).

Varuh je pripravljen prevzeti nalogo spremljanja izvajanja Konvencije o pravicah invalidov

Varuh je v svojem 25. rednem Letnem poročilu za leto 2019 izpostavil, da se zavzema, da tudi Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, skladno z drugim odstavkom 33. člena te konvencije.[3]. Konvencija o pravicah invalidov namreč zahteva ustanovitev neodvisnega nacionalnega mehanizma ob upoštevanju Pariških načel o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice (1993). Institucija Varuha pa je pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo. V Sloveniji je tudi edina, ki ima mednarodno priznan status nacionalne institucije za človekove pravice, zato je še toliko bolj smiselno, da bi prav Varuh v Sloveniji prevzel naloge iz drugega odstavka 33. člena konvencije. V razpravah o poročilu, ki so potekale v Državnem zboru RS, je bilo zaznati široko podporo tako pozivu, da Slovenija vzpostavi omenjeno telo, kot tudi, da to nalogo prevzame Varuh. Varuh se je zato obrnil na Ministrstvo za zunanje zadeve in MDDSZ ter predlagal, da pristojna ministrstva čim prej pristopijo k pripravi ustreznih pravnih podlag in notifikacije vzpostavitve neodvisnega telesa pri Organizaciji združenih narodov (OZN).

Drugo

• Ob mednarodnem dnevu invalidov je Varuh ponovno posebej opozoril na diskriminacijo invalidov, neizvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstucionalizacije ter potrebo po določitvi neodvisnega nadzornega telesa, ki ga zahteva konvencija (več). Na to je opozoril tudi poslanke in poslance ob predstavitvi Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2019 (več). 

• Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je Varuh opozoril, da mnogi ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, nimajo dostopa do ustrezne strokovne pomoči. Med drugim je opozoril tudi na prezasedenost nekaterih varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov ter izrazil pričakovanje, da se preneha z odlašanji pri snovanju in končnem sprejetju sprememb Zakona o duševnem zdravju, na nujnost katere institucija Varuha opozarja že desetletje (več). O tem je, na srečanju, ki ga je varuh Peter Svetina sklical 2. oktobra, govoril tudi z ministrico za pravosodje, ministrom za zdravje ter ministrom za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti (več).

• Varuh je podprl projekt na področju razvoja in preizkušanja storitev socialnega vključevanja invalidov S teboj lahko. Z njim bo Varstveno delovni center (VDC) Polž Maribor s partnerji iskal rešitve, kako omogočiti ljudem z različnimi invalidnostmi samostojno življenje (več).

• Prav tako je sprejel častno pokroviteljstvo nad pilotnim projektom »Veščine za samostojno življenje«. ŽELVA, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. je namreč uspešno kandidiralo za evropska sredstva, v okviru izvajanja projekta pa bodo v zahodni kohezijski regiji razvijali in pilotno preizkušali štiri skupine storitev socialnega vključevanja invalidov po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, prebivanje s podporo in ohranjanje socialne vključenosti starejših invalidov).

• Ob svetovnem dnevu znakovnega jezika je Varuh izrekel zahvalo 'mami gluhih' Meri Möderndorfer in ji slavnostno podelil posebno priznanje Zveze gluhih in naglušnih Slovenije(več). Ob mednarodnem dnevu bele palice pa je pozdravil prizadevanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki je nedavno praznovala stoto obletnico ustanovitve Društva za podporo slepim (več).

• 15. oktobra se je varuh Peter Svetina srečal s humanitarnimi organizacijami, s katerimi je govoril o stanju revščine, tudi o nizkih invalidskih pokojninah (več).

• Center za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu je pripravil VODIČ: KAKO IN KDAJ S PRITOŽBO NA MEDNARODNE POGODBENE ODBORE ZDRUŽENIH NARODOV. Posameznice in posamezniki, ki menijo, da jim je država kršila katero od človekovih pravic, določenih v veljavnih mednarodnih pogodbah, se lahko namreč (pod določenimi pogoji) pritožijo mednarodnim pogodbenim odborom Organizacije združenih narodov (OZN), ki nadzirajo uresničevanje mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic, med drugim tudi Odboru za pravice invalidov. Do vodiča lahko dostopate tukaj.
  

• Za učence osnovne šole in za srednješolce je Center za človekove pravice pripravil informativna plakata. Na prvem otroke vabimo, da se v primeru kršitev človekovih pravic obrnejo na Varuha, na drugem pa na kratko predstavljamo nekatere njihove pravice, med drugim tudi, da imajo pravico sodelovati v družbi in biti čim bolj samostojni, tudi če so gibalno ali drugače ovirani. Plakate je varuh poslal na vse osnovne in srednje šole, dijaške domove, CSD-je, sodišča, občine, krizne centre za otroke in drugam. Plakata si lahko ogledate tukaj.

Za pregled aktivnosti Varuha med julijem in septembrom 2020 kliknite tukaj.

[1] Letno poročilo Varuha za leto 2010 (stran 162), Letno poročilo Varuha za leto 2016 (stran 117), Letno poročilo Varuha za leto 2017 (stran 130), Letno poročilo Varuha za 2018 (stran 427).

[2] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja), je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

[3] Letno poročilo Varuha za leto 2019 (stran 104).