Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic in javno opozarjal na pravice invalidov.
Spremembe pri osebni asistenci
Predlog novega zakona o osebni asistenci, ki je bil septembra 2023 predstavljen v javni obravnavi, bi po mnenju Varuha lahko z nekaterimi rešitvami posegal v pravice upravičencev do osebne asistence, ki jih varuje Ustava RS v 14., 22. in 52. členu. Varuh je zato podal pripombe na predlog novega zakona o osebni asistenci (OA) Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Varuh je, povzeto, na prvem mestu izpostavil potrebo, da se urejanje pravice do OA vključuje v sistemsko ureditev različnih oblik skrbi, pomoči ali nege za vse osebe, ki nujno potrebujejo pomoč druge osebe. Teh v trenutni viziji socialne države Varuh žal ne vidi. Nujno je sistemsko in celostno urediti različne oblike pomoči, ki so posamezniku na voljo, saj je le tako mogoče zagotavljati ustavno skladnost celotnega sistema in hkrati varovati posamične pravice. MDDSZ je sprejelo zgolj del stališč Varuha.
Pošteno ugotavljanje potreb po osebni asistenci
Varuh je v okviru obravnave večjega števila pobud, ki se nanašajo na priznavanje pravice do osebne asistence (OA) v pisni in ustni komunikaciji pridobil več pojasnil MDDSZ in tudi Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV), ki skladno z določbami Zakona o osebni asistenci (ZOA) opravlja naloge izvedenskega organa v postopku priznavanja pravice do OA. Z namenom razjasnitve celotnega postopka ocenjevanja na terenu, je Varuh v enem konkretnem primeru prisostvoval tudi obisku komisije izvedencev pri prosilcu. Po mnenju Varuha je pri zagotavljanju pravice do osebne asistence treba najprej zagotoviti ustrezno zakonsko ureditev, nato odločanje o pravici v postopku, ki bo spoštoval dostojanstvo posameznika in se bo zaključil z ustrezno obrazloženo odločitvijo, ki bo omogočala presojo ali so v postopku spoštovana načela pravne države, tudi v zvezi z vprašanji primerljivosti položajev oseb v primerljivih okoliščinah. MDDSZ je določena stališča Varuha sprejelo, določena zavrnila, glede nekaterih pa se sploh (še) ni moglo/želelo opredeliti.
Težave diagnosticiranja odraslih oseb z avtizmom v okviru javnega zdravstva
Na Varuha se je obrnilo društvo za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo, ki je opozorilo na težave pri diagnosticiranju avtizma pri odraslih v okviru javnega zdravstva. Pobudniki so navajali, da zaposleni v Centrih za duševno zdravje odraslih (CDZO) niso ustrezno usposobljeni za diagnosticiranje avtizma, prav tako pa CDZO niso opremljeni z ustrezno tehnično podporo. Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno z vidika iskanja dodatnih sistemskih možnosti za obravnavo odraslih oseb z avtizmom. Varuh ob tem ugotavlja, da so vsi ključni deležniki prepoznali potrebe po dodatnih ukrepih na področju obravnave oseb s spektroavtistično motnjo, zato podpira predlog NIJZ, da bi NIJZ in CDZO skupaj s pobudniki preučili možnosti za dodatno usposabljanje strokovnjakov na področju avtizma in drugih spektroavtističnih motenj ter skupaj pripravili načrt usposabljanja. Z namenom skupnega naslavljanja problematike je Varuh s svojimi ugotovitvami in priporočili za nadaljnje ukrepanje seznanil tudi NIJZ in Ministrstvo za zdravje. (več)
Ko nisi več zmožen bivati doma, mora država zagotoviti pogoje za tvoje preživetje z zagotavljanjem ustreznih storitev
Varuh se je tudi v letu 2023 srečeval s pobudami posameznikov, ki jim je zdravstveno stanje onemogočalo vrnitev domov po končanem bolnišničnem zdravljenju, a v sistemu storitev socialne varnosti ni mogoče zagotoviti prostih mest. Poleg vseh drugih posledic je najočitnejša ta, da s tem posameznik zaseda za sistem mnogo dražjo zdravstveno storitev in še onemogoča, da bi zdravstveni sistem lahko obravnaval nekoga drugega, ki zdravstveno obravnavo dejansko potrebuje. Po letih Varuhovih opozoril je vendarle prišlo do premika – za vprašanje je zdaj zadolženo novo ministrstvo. Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) je novembra 2023 pojasnilo, da je bila z namenom reševanja problematike sprejemanja oseb, ki ob stabilnem zdravstvenem stanju potrebujejo neprekinjeno zdravstveno nego in zahtevnejše medicinsko tehnične postopke in posege ter zato posledično povečan kadrovski normativ na področju zdravstvene nege, za pripravo Izhodišč za vzpostavitev negovalnih enot v okviru socialnovarstvenih zavodov 27. 10. 2023 imenovana medresorska delovna skupina. Varuh bo problematiko spremljal še naprej in spodbujal, da s tempom širitve obsega in nabora različnih storitev pomoči kot družba ne bomo zgolj lovili trenda naraščajočih potreb v družbi, ampak počasi tudi odpravljali zaostanke v razvoju, ki so se na področju nabirali desetletja.
Celostna zgodnja obravnava predšolskih otrok s posebnimi potrebami
Varuha je Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) seznanil z nekaterimi težavami na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami na podlagi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). Izpostavljeno je bilo predvsem pomanjkanje enotnih meril in kriterijev, ki bi bili vodilo pri delu multidisciplinarnih timov (MDT) in centrov za zgodnjo obravnavo; pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra, nepopolnjenost timov in neenaka kadrovska pokritost Mreže razvojnih ambulant s Centri za zgodnjo obravnavo po Sloveniji ter odsotnost nekaterih podzakonskih aktov, ki jih predvideva ZOPOPP. Varuh meni, da je takojšnje odzivanje na zaznane težave na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami nujno za ustrezno varovanje njihovih pravic. Varuh je zato v zvezi z navedenim pridobil pojasnila MDDSZ, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), Ministrstva za zdravje (MZ) in Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP). Varuh v sicer zelo težavni situaciji, kot pozitivno prepoznava, da se očitno vsi deležniki izvršilne veje oblasti v državi zavedajo težav in jih vidijo primerljivo z ZRSŠ, kar je eden od predpogojev za uspešno razrešitev težav.
Otroci s posebnimi potrebami v glasbenih šolah
Varuh je že v Letnem poročilu Varuha za leto 2022 predstavil nekatere okoliščine vključevanja otrok s posebnimi potrebami v glasbene šole in ob tem izrazil pričakovanje, da bodo ob pripravi ustreznih zakonodajnih sprememb posebne potrebe otrok upoštevane tako v postopku opravljanja sprejemnih izpitov kot v postopku izobraževanja, hkrati pa tudi, da bo opravljena tehtna presoja in oblikovana ustrezna rešitev, ki bi sistemsko omogočila vključevanje v dodatne nove programe tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki sicer niso zmožni opraviti sprejemnega izpita, so pa zmožni zelo dobro izkoristiti dobrobiti, ki jih vključevanje v glasbeno aktivnost posamezniku lahko prinese. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je Varuha seznanilo, da je z namenom inkluzivnosti in pravičnega dostopa do glasbenih šol v letu 2022 že bila izvedena analiza stanja inkluzivnosti glasbenega šolstva z vidika vključevanja učencev s posebnimi potrebami. Poročilo s študijo je bilo oktobra 2023 v sklepni fazi, rezultatom študije pa bodo sledile tudi nadaljnje aktivnosti ministrstva.
Razlike med obravnavo ljudi ne smejo temeljiti na tem, pod katero ministrstvo sodi ponudnik storitve
Varuha je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) seznanil s problematiko plačila potnih stroškov osebi, ki je vključena v center za usposabljanje, delo in varstvo. V zadevi je bilo oblikovano stališče Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP), da so stroški prevoza za dnevne prihode in odhode financirani za osebe, ki so v center za usposabljanje vključene v dnevno varstvo. Stroški prevoza za osebe, ki so pri izvajalcu storitve vključene v celodnevno oskrbo 24 ur na dan (kar velja tudi v konkretnem primeru), niso vključeni v storitev in posledično niso financirani. Po mnenju Varuha zgolj dejstvo, da je ena od oseb vključena k ponudniku storitev po drugi zakonski podlagi kot druga oseba, ob vseh ostalih enakih relevantnih okoliščinah, ne sme utemeljevati bistvene razlike v materialnem položaju obeh oseb, saj to ne bi bilo skladno z Ustavo Republike Slovenije. Varuh pozdravlja odločitev MSP, da bo zadeva v najkrajšem času ustrezno rešena.
Neupravičena izključitev nezaposljive osebe iz programa socialne vključenosti
Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je navajala, da je bila pri zavodu, ki izvaja programe usposabljanja, rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, neupravičeno izključena iz programa socialne vključenosti. Varuh se je glede tega obrnil na zavod in na podlagi ugotovljenega zavzel stališče, da je bila pobudnica iz programa res izključena neupravičeno oziroma na neprimeren način. Varuh meni, da je zavod kršil pravice pobudnice, in predlagal, da v prihodnje v podobnih primerih ravnajo drugače in uporabnike predhodno pisno opozorijo na mogoče posledice. S svojim mnenjem je Varuh seznanil tudi pristojni CSD in MDDSZ kot skrbnika pogodbe o izvajanju programa socialne vključenosti. (več)
Državni preventivni mehanizem obiskal številne ustanove, ki izvajajo institucionalno varstvo za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na podlagi koncesije
Članice DPM[1] so med oktobrom in decembrom 2023 opravile redne obiske bivalne enote Medobčinskega društva Sožitje Ptuj, stanovanjske skupine Medobčinskega društva Sožitje Maribor, stanovanjske skupine Čebelice Zavoda Karion v Slovenskih Konjicah, bivalne enote podjetja Želva d.o.o na Igu, bivalne enote Zveze Sonček na Pragerskem ter stanovanjskih skupin Sončna hiša in Mavrična hiša Skupnosti Barka.
Nedostopnost Centra za socialno delo Sežana za invalide
Varuh je v Posebnem poročilu o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide iz decembra 2022 kot eno izmed posebej perečih težav med drugim izpostavil dostopnost prostorov centra za socialno delo v Sežani - ti so v drugem nadstropju stavbe in zato nedostopni za številne uporabnike. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enke možnosti je nato ob obravnavi omenjenega posebnega poročila na 7. redni seji Državnega zbora 23. 2. 2023 izjavil, da se je dostopnost sežanskega CSD »od leta 2021, ko je bilo poročilo pripravljeno, že uredila.« Toda Varuh je ob preverjanju dejanskega stanja septembra 2023 ugotovili, da dostopnost CSD Sežana ni bila urejena in da so glede tega tudi slabi izgledi za prihodnost. Zato se je v naslednjih mesecih obrnil na ministrstvo, ki je napovedalo izvedbo razgovora z direktorico CSD Južna Primorska. Ureditev dostopnosti bo Varuh spremljal še naprej.
Prekratek rok za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisa
Pobudnik je opozoril Varuha, da je bil na spletni strani e-uprava 9. oktobra 2023 objavljen predlog Zakona o spremembah zakona o invalidskih organizacijah (ZInvO), vendar pa je bil rok za podajo pripomb in komentarjev javnosti na omenjeni predlog nenavadno kratek, in sicer le 7 dni. Varuh se je zato na MDDSZ še pred iztekom omenjenega roka obrnil s predlogom za njegovo podaljšanje, in sicer vsaj za 23 dni. Odziv MDDSZ smo pričakovali v najkrajšem možnem času, vendar ga ni bilo, iz spletne strani e-uprava pa je izhajalo, da ministrstvo ni podaljšalo roka za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisa in torej ni sledilo predlogu Varuha. Varuh je zato sklepno ugotovil, da je MDDSZ s tem, ko je določilo le sedem dnevni rok (namesto vsaj 30 dnevnega) za podajo pripomb in komentarjev javnosti na predlog ZInvO, kršilo minimalna priporočila Resolucije o normativni dejavnosti, načela dobrega upravljanja ter poseglo v pravico do sodelovanja javnosti pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave Republike Slovenije (URS)). Omenjeni zakon sicer kasneje ni šel v obravnavo, je bil pa od 22. 11. v javni razpravi novi predlog ZInvO. Tudi v tokratnem primeru je bil določen prekratek rok za sodelovanje javnosti (vsaj za 16 dni), poleg tega pa še vedo ni bila izpolnjena lastna zaveza MDDSZ, da bo ob prvi spremembi ZInvO določil organ za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku iz 34. člena ZInvO. Glede na to, da se MDDSZ na Varuhov predlog za podaljšanje roka za sodelovanje javnosti pri pripravi prvega predloga ZInvO z 9. 10. 2023 sploh ni odzvalo, se je Varuh tokrat s kritiko iz prejšnjega odstavka obrnil še na Vlado Republike Slovenije. Toda tudi ta se na kritiko Varuha kljub urgenci sploh ni odzvala.
O plačevanju storitve, ki je ne prejemaš
Pobudnik je Varuha opozoril na nujnost spremembe v zvezi s problematiko plačevanja oskrbnin v času odsotnosti upravičencev, vključenih v institucionalno varstvo. Če uporabniku storitve institucionalnega varstva ni omogočeno, da ima ob večdnevnih vnaprej napovedanih odsotnostih iz institucije zagotovljena sredstva za vsaj osnovno preživljanje, je lahko po mnenju Varuha podan poseg v pravico iz 50. člena Ustave RS. Ministrstvo za solidarno prihodnost meni, da zaradi omejenosti proračunskih sredstev težave ni mogoče razrešiti. (več)
Varuh na Dnevih duševnega zdravja o vlogi sodišč pri poseganju v pravice oseb z motnjami v duševnem zdravju
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v svojem uvodnem nagovoru na Dnevih duševnega zdravja, ki so se osredotočali na postopke pred sodišči po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), opozoril, da v instituciji Varuha večino pobud na področju duševnega zdravja prejmemo zaradi nerešenih sistemskih vprašanj, ki so tudi povezana z izvajanjem ZDZdr. Varuh ugotavlja pomanjkanje kadra, težave v normativni ureditvi, prezasedenost, dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo, kjer je to potrebno, a hkrati tudi prezgodnjo institucionalizacijo. Ugotovitve Varuha o tej tematiki sta v nadaljevanju predstavila namestnik varuha Ivan Šelih in svetovalec Varuha mag. Jure Markič. (več)
Varuh Svetina s podpredsednikom Evropskega parlamenta in evropsko komisarko za enakost tudi o aktualnih vprašanjih s področja skrbi za človekove pravice invalidov
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je 15. novembra 2023 srečal s podpredsednikom Evropskega parlamenta Marcom Angelom in evropsko komisarko za enakost Heleno Dalli, ki ju je v Slovenijo povabil in ju spremljal evropski poslanec dr. Milan Brglez. Na srečanju je varuh Svetina predstavil delo in aktivnosti Varuha ter glavne izzive na področju varovanja človekovih pravic s posebnim poudarkom na področju enakosti. Sogovornike je varuh Svetina seznanil tudi z glavnimi poudarki Posebnega poročila o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide in pozdravil prizadevanja Ministrstva za pravosodje za odpravo arhitektonskih ovir na sodiščih, skladno z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov. Izrazil pa je tudi upanje, da bodo sodišča upoštevala tudi njegovo, v letu 2022 podano priporočilo, naj sprejmejo posebne ukrepe za zagotavljanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij sodišč za namen lažjega dostopa do informacij za vse uporabnike, še zlasti invalide. (več)
Institucija Varuha sodelovala na seji Odbora Združenih narodov proti mučenju
Namestnika varuha Ivan Šelih in Miha Horvat sta se v imenu Varuha v Ženevi 14. novembra 2023 udeležila 78. seje Odbora proti mučenju (Committee Against Torture), ustanovljenega na podlagi Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Odbor je na navedeni seji obravnaval s strani Republike Slovenije predloženo četrto periodično poročilo Republike Slovenije o implementaciji omenjene konvencije.
Namestnika sta med drugim opozorila tudi na prezasedenost socialnovarstvenih zavodov, uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah ter potrebo po sprejemu ustreznih rešitev za namestitev posameznikov, ki potrebujejo zadržanje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. Opozorila sta tudi na problematiko ustrezne pravne podlage za omejevanje osebne svobode uporabnikom v CUDV in VDC v Sloveniji. (več)
Varuh na mednarodnem srečanju na temo vpliva umetne inteligence na človekove pravice
V Ljubljani je 30. novembra in 1. decembra 2023 potekal mednarodni dogodek Evropske mreže za nacionalne institucije (ENNHRI) o vplivu umetne inteligence na človekove pravice z naslovom "Co-Lab: AI - ENNHRI Capacity Building Event on Artificial Intelligence«. Dogodka so se udeležili številni predstavniki evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice iz več kot 30 držav in drugi mednarodni strokovnjaki, ki so izmenjali spoznanja, izkušnje in razpravljali o tem, kako si lahko (skupaj) prizadevamo za prihodnost, v kateri umetna inteligenca ne le pospešuje tehnološki napredek, temveč tudi ohranja in krepi temeljne pravice. Na dogodku je svetovalka Varuhovega Centra za človekove pravice in predsednica delovne skupine ENNHRI o pravicah oseb z oviranostmi Jerneja Turin predstavila nekatere priložnosti in izzive, ki jih umetna inteligenca, avtomatizirano odločanje in tehnologije strojnega učenja predstavljajo z vidika pravic invalidov. (več)
Predstavnica Varuha na konferenci o človekovih pravicah in avtonomiji glede zdravstvene oskrbe na področju duševnega zdravja
Svetovalka Varuha Jerneja Turin je novembra sodelovala na simpoziju in konferenci “Human Rights and autonomy in mental healthcare”, ki so jo organizirali Svet Evrope, latvijski Ombudsman in latvijska univerza v Rigi. V okviru simpozija je vodila pogovor strokovnjakov na temo človekovih pravic in avtonomije v duševnem zdravju, na konferenci pa predstavila vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice pri uresničevanju avtonomije na področju duševnega zdravja. (več)
Center za človekove pravice je organiziral mednarodni spletni seminar na temo spremljanja skladnosti porabe evropskih sredstev s Konvencijo o pravicah invalidov
Namen seminarja je bilo povečati znanje in izmenjati izkušnje evropskih institucij za varstvo človekovih pravic in evropskih institucij za varstvo pred diskriminacijo o vlogi pri spremljanju in prispevanju k skladnosti porabe sredstev skladov EU s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Na seminarju je poleg predstavnic in predstavnikov omenjenih institucij s predstavitvijo svojega poročila sodelovala tudi Agencija EU za temeljne pravice.
Varuh ob 20. obletnici Centra Korak izrazil priznanje za njihovo strokovno delo
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob 20. obletnici Centra Korak kot slavnostni govornik poudaril izredni pomen dela, ki ga opravljajo v centru, ko osebam s pridobljeno možgansko poškodbo in tudi njihovim svojcem vračajo življenje, v katero je usodno posegla nesreča. (več)
Varuh Društvu Mozaik čestital ob 20. obletnici delovanja
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je udeležil tudi slavnostnega dogodka ob 20. obletnici delovanja Društva Mozaik, ki skrbi za vključenost ranljivih družbenih skupin. Varuh Svetina je na dogodku poudaril, da je Društvo Mozaik primer dobre prakse, ki si že dvajset let prizadeva za povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin. Po njegovem mnenju brez civilne družbe na tem področju v Sloveniji ne bi bilo takega napredka. (več)
Varuh čestital zaslužnim ob 70. obletnici Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dornava
Varuh Peter Svetina je kot častni pokrovitelj nagovoril udeležence slavnostne akademije ob 70. obletnici delovanja Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja, Dornava. Poudaril je nujnost deinstitucionalizacije, ki stanovalcem omogoča, da imajo nadzor nad lastnim življenjem, ki jim ga marsikdo pokroviteljsko odreka, in ZUDV Dornava orisal kot primer dobre prakse pri ustanavljanju novih bivalnih enot, razvoju stanovanjskih skupin oziroma življenja v integriranih stanovanjih. (več)
Ob mednarodnem dnevu bele palice
Ob mednarodnem dnevu bele palice je varuh človekovih pravic Peter Svetina poudaril, da morajo slepi in slabovidni imeti enake možnosti in pogoje za dostojno življenje ter kakovostno in celovito vključitev v družbo. Opozoril je, da žal še vedno ne moremo biti zadovoljni z dostopnostjo objektov v javni rabi za senzorno ovirane osebe, ter pozval tudi k drugim ustreznim prilagoditvam za slepe in slabovidne. Varuh opozarja na neprilagojenost učnega gradiva in različnih tekmovanj znanja za slepe in slabovidne otroke, kar povzroča neenakopravno obravnavo teh otrok. Od pristojnih Varuh zato pričakuje, da sprejmejo konkretne rešitve in zagotovijo finančna sredstva za odpravo diskriminacije slepih in slabovidnih ter drugih invalidov. (več)
Varuh Svetina ob mednarodnem dnevu invalidov
Varuh je prepričan, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med posameznimi resornimi ministrstvi, vladnimi ustanovami ter invalidskimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko. Država si je z akcijskim načrtom do leta 2030 sicer postavila nekatere cilje, na katere jo vztrajno opozarja tudi Varuh, kot so deinstitucionalizacija, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji. A varuh Svetina ob tem opozarja, da je uresničevanje pravic invalidov rak rana, ki jo resnično celimo prepočasi. (več)
Ob mednarodnem dnevu invalidov tudi o vplivu umetne inteligence na pravice invalidov
Svetovalka Varuha Jerneja Turin, ki predseduje delovni skupini Evropske mreže nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic (ENNHRI) za pravice invalidov, je ob mednarodnem dnevu invalidov za spletno stran ENNHRI pripravila članek Artificial intelligence and its impact on the human rights of persons with disabilities, v katerem je predstavila nekatere priložnosti in izzive, ki jih umetna inteligenca, avtomatizirano odločanje in tehnologije strojnega učenja predstavljajo z vidika pravic invalidov.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja
