Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja v Vipavi na drugem poslovanju letos

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 4. 2. 2015, poslovala v Vipavi. Skupaj s sodelavci so na pogovore, ki so potekali v prostorih občine Vipava, sprejeli 33 ljudi.

Po pogovorih s pobudniki se je varuhinja pogovorila z županom Vipave mag. Ivanom Princesom. Župan ji je predstavil delovanje občine in njene posebnosti. Varuhinja je bila pozitivno presenečena nad informacijo, da v občini ni brezposelnih in tem, da za gradnjo ni potrebno plačati komunalnega prispevka,  kar je po županovih besedah tudi omogočilo življenje marsikateri podjetniški ideji. Imajo nekaj ljudi zaposlenih preko javnih del, predvsem na področjih, ki jih pokriva občina (muzej, knjižnica, Cirius,...).

Župana jezi, da za storjene kršitve pravic in krivice, kot so se zgodile v primeru izbrisanih, nikoli nihče ne odgovarja. Ocenjuje tudi, da so nekatera določila pri opredelitvi naravnih parkov neživljenjska in bi jih bilo smiselno revidirati. Varuhinjo je seznanil, da v občini uspešno črpajo evropska sredstva in da do lani za delovanje občine niso potrebovali nobenih dodatnih sredstev.

Spodbujajo vrednote prostovoljstva in se trudijo za dobro sodelovanje na vseh segmentih, tako z uradnimi institucijami kot z institucijami civilne družbe, na primer cerkvijo. Župan je spregovoril še o nekaterih odprtih projektih, kot je obnova dvorca Lanthierijevih, svetovnem prvenstvu modelarjev in ultramaratonu, ki je v pripravi, ter o nekaterih načrtih za prihodnost.

Varuhinja je skupaj z namestnikoma Ivanom Šelihom in Jernejem Rovškom na novinarski konferenci predstavila glavne ugotovitve poslovanja. Med drugim je poudarila problematiko oseb s posebnimi potrebami, še posebej problematiko družinskih pomočnikov in dodatne strokovne pomoči. Opozorila je na dva primera postavitve t. i. baznih postaj, na kar Varuh opozarja že dlje časa. Ob tem je znova poudarila, da mora biti zdravje pred kapitalom in komunikacija z ljudmi boljša, predvsem pa je nujno spoštovati Aarhuško konvencijo.

V pogovorih s pobudniki so varuhinja, njena namestnika in strokovni sodelavci ugotavljali, da nekateri spori izvirajo iz projekta komasacije, ki se je odvijal v osemdesetih letih, obravnavali pa so še nekaj primerov sodnih postopkov, stečaja, razmerij v družini, delovnih razmerij in trpinčenja na delovnem mestu, zdravstva, nasilja nad otroki in pravic otrok.

Kaj je varuhinja povedala predstavnikom sedme sile, lahko poslušate tukaj.


T. i. poslovanje zunaj sedeža je oblika dela Varuha, katere namen je približati institucijo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano. Povprečno enkrat na mesec varuhinja s svojimi sodelavci obišče določen predel Slovenije. Ob tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na razgovor, srečajo z njo in ji predstavijo svoje težave.




Natisni: