Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2022 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic in javno opozarjal na pravice invalidov.
Varuh je pripravil posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za invalide
Varuh v Posebnem poročilu o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide ugotavlja, da stanje ni optimalno, v nekaterih primerih je celo kritično. Varuh je med drugim ugotovil, da štiri enote centrov v času preverjanja niso imele zagotovljenih fizičnih dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane, devet objektov, kjer poslujejo centri, pa ni imelo invalidom zagotovljenih parkirišč. 18 enot centrov za socialno delo ni imelo sanitarij, dostopnih za invalide. Invalide so zato usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. Po mnenju varuha Petra Svetine je to nesprejemljivo in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot centrov za socialno delo. Varuh ugotavlja, da je stanje glede dostopnosti z vidika senzornih oviranosti, kot izhaja iz posebnega poročila, žal še slabše. Od države pričakuje, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje. Na tak način ljudi, ki so gibalno ali senzorno ovirani in zaradi tega še bolj ranljivi, odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic. Posebno poročilo je bilo posredovano v obravnavo v Državni zbor RS. (več)
Varuh je opozoril, da se v pridobljene pravice lahko posega le izjemoma na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila
Varuh je v obravnavo prejel več pobud, ki so se nanašale na ponovno oceno upravičenosti do osebne asistence (OA), skladno z določbo 22.a člena Zakona o osebni asistenci (ZOA). Varuh meni, da ni skladno z določbo 158. člena Ustave RS, če se posega v že pridobljene pravice posameznikov do osebne asistence, če takšna možnost ni v zakonu vnaprej predvidena. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je takšno stališče sprejelo oziroma je prekinilo izvedbo postopkov ponovne ocene po 22.a členu ZOA. Iz enakih razlogov po mnenju Varuha tudi ni sprejemljivo zniževanje obsega pravice do osebne asistence v primerih, ko ob enaki zakonski ureditvi vsebine pravice posameznik, ki se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, zaprosi za večji obseg pravice. V tem delu MDDSZ predloga Varuha ni upoštevalo. (več)
Obseg že priznane pravice do osebe asistence je mogoče nadomestiti z drugo obliko le, če se posamezniku omogoči po obsegu potrebne pomoči primerljiva storitev
Varuha so pobudniki seznanili s položajem osebe, ki ji je odobrena pravica do osebnega asistenta po Zakonu o osebni asistenci (ZOA), a se ji ta zmanjšuje za obseg ur vključenosti v vzgojno-izobraževalni program (9. člen ZOA). Pobudniki menijo, da posamezniku, v imenu katerega so se obrnili na Varuha, priznanega obsega osebne asistence ne bi smeli zmanjševati (v takšnem obsegu) zaradi koriščenja storitve, ki mu sicer prinaša dobrobit, a mu ne nadomesti potreb, zaradi katerih mu je bila priznana pravica do osebne asistence. Po mnenju Varuha bi posameznik, ki meni, da mu je zaradi vključenosti v vzgojno-izobraževalni program, ki se izvaja na daljavo ali na domu ali v drugih primerih, ko meni, da mu je zaradi uporabe določbe 9. člena ZOA neutemeljeno znižan že priznani obseg zagotovljene pomoči osebnega asistenta, moral imeti možnost, da svoje stališče uveljavlja s pravnimi sredstvi. Varuh je s svojim stališčem seznanil pobudnike in jim predstavil možnosti uveljavljanja pogleda s pravnimi sredstvi, pri čemer bi bilo mogoče ugotoviti, ali morda v upravnem postopku prihaja do nepravilne razlage določbe 9. člena ZOA ali pa bi lahko bila ta določba v nasprotju z Ustavo RS. Pobudniki so Varuha seznanili, da so se že obrnili na Ustavno sodišče RS. (več)
MDDSZ je pritrdilo stališču Varuha o omejitvi kot bistvenem merilu za določitev minimalne dohodkovne varnosti invalidov
Varuha je zanimalo, zakaj osebe s statusom invalida po ZZRZI niso bile vključene med prejemnike solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine in je MDDSZ priporočil, naj oblikuje enotna merila pri dodeljevanju pravic invalidom z enakimi omejitvami. MDDSZ je priporočilo Varuha upoštevalo, sporočilo pa še, da tudi po njihovem mnenju merilo za razlikovanje med invalidi ne more biti njihova bolezen, temveč omejitev, ki jo ta bolezen povzroča ob dodatnem pogoju, da gre za dolgotrajno bolezen oziroma stanje. Takšno stališče ministrstva Varuha posebej veseli, saj si je kar nekaj časa prizadeval za ustrezno razumevanje problematike. (več)
Varuh opozoril, da morajo biti odločitve organov o pravicah posameznikov take, da jih posameznik lahko razume
Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki se ni strinjal z odločbo centra za socialno delo (center) v zvezi s pravico do osebne asistence. V zvezi z odločbo je že vložil pritožbo. Varuh mu je pojasnil, da bo o njegovi pritožbi moralo odločiti MDDSZ. Glede na vsebino izpodbijane odločbe pa je Varuh na MDDSZ podal mnenje s stališča varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V konkretnem primeru je po mnenju Varuha prišlo do odločitve centra, ki je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, ki terja, da so odločitve obrazložene na način, ki omogoča razumeti, zakaj in kako je bila odločitev sprejeta, hkrati pa tudi omogoča učinkovito vlaganje pravnih sredstev. (več)
Otežen dostop do bivanja na prostem gibalno ovirani pripornici
Varuh je na MP, MDDSZ in druge pristojne organe naslovil že več priporočil, s katerimi je predlagal, da sprejmejo potrebne ukrepe, da bosta vsem zaprtim osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebujejo dodatno pomoč, zagotovljeni primerna nastanitev v prilagojenih prostorih (v okviru zaporskega sistema ali zunaj njega) in pomoč pri vsakodnevni negi in drugi potrebni oskrbi. Kljub temu se Varuh še vedno srečuje s primeri ne povsem prilagojenih bivalnih razmer za zaprte osebe, ki takšne bivalne razmere potrebujejo. Tako se je na Varuha obrnila pripornica, ki zaradi bolezenskih težav ni zmogla hoje po stopnicah in se zato ni mogla vsak dan pridružiti bivanju na prostem. Nameščena je namreč bila v sobo pripora v drugem nadstropju Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig (Zavod Ig) in je bila odvisna od pomoči usposobljenih delavcev Zavoda Ig, ki so ji po stopnicah pomagali s t. i. prenosnim stopniščnim vzpenjalnikom – goseničarjem, ki je namenjen prevozu oseb skupaj z invalidskim vozičkom. Varuh je presodil, da je njena pobuda utemeljena. Zavod Ig pa je že pristopil k reševanju problematike. (več)
Pomanjkljiva sledljivost postopkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Na Varuha se je julija obrnil pobudnik, ker še ni prejel odločbe o svojem zahtevku za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki jo je vložil maja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod). Na Zavod se je v obdobju do izdaje odločbe dne 31. 8. 2022 obrnil vsaj dvakrat. Zavod je Varuhu potrdil, da je dejansko prišlo do zamude pri obravnavi pobudnikove zadeve, za kar se je opravičil. Razlogov za zamudo pa ni znal pojasniti. Varuh od Zavoda pričakuje, da bo v prihodnje odločal brez zavlačevanja ter skladno z zakonskimi roki. Hkrati je Zavod opozoril, da gre že za tretji tak primer letos, ki ga je obravnaval Varuh, čeprav ga je na pomen sledljivosti upravnega postopka opomnili že v letu 2021. (več)
Zobozdravstvena oskrba oseb s posebnimi potrebami
Pobudniki so opozorili na težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev pod splošno anestezijo za osebe s posebnimi potrebami. Te osebe, predvsem otroci, z zobozdravniki običajno ne sodelujejo, so prestrašeni, nemirni in vznemirjeni, zato je zobozdravstvena oskrba v tovrstnih primerih možna le z uporabo splošne anestezije. Dostop do tovrstne zobozdravstvene oskrbe pa naj bi bil otežen zaradi nesprejemljivo dolgih čakalnih dob (6 mesecev in več). Zato morajo osebe s posebnimi potrebami uživati vrsto zdravil, ki jim lajšajo bolečine, kar je nesprejemljivo, predvsem ko gre za otroke. Varuh se pridružuje stališču Zdravstvenega sveta, da se zadeva obravnava prednostno – na vseh področjih, še posebej, ko gre za primere otrok, ki naj bi zaradi dolgih čakalnih dob morali uživati protibolečinska zdravila. Varuh meni, da je to nesprejemljivo in v nasprotju s 24. členom Konvencije o otrokovih pravicah, v skladu s katerim države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo. (več)
Predstavnice DPM so obiskale varstveno delovna centra Črnomelj in Polž Maribor ter Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Predstavniki Državnega preventivnega mehanizma (DPM),[1] so med oktobrom in decembrom 2022 obiskali Varstveno delovni center Črnomelj (10. 10. 2022), Varstveno delovni center Polž Maribor (19. 10. 2022) in Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (11. 11. 2022). O vseh obiskih bo DPM pripravil poročilo.
Intervju o spremljanju pravic invalidov slovenskega državnega mehanizma
Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembru je Združenje za preprečevanje mučenja (APT) povabilo DPM Slovenije, da v intervjuju deli svoja spoznanja o spremljanju in zagovarjanju pravic invalidov, ki jim je odvzeta prostost. (več)
Predstavnika DPM sta se udeležila srečanja Mreže DPM Jugovzhodne Evrope na temo otrok z motnjami v duševnem zdravju in razvoju ter uporabi prisilnih ukrepov
Vodja državnega preventivnega mehanizma (DPM), in svetovalka Varuha Ana Polutnik, članica DPM, sta se 15. in 16. 11. 2022 na Dunaju udeležila srečanja mreže DPM jugovzhodne Evrope (SEE NPM Network). Udeleženci srečanja so govorili o obravnavi otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem zdravju ter duševnem in telesnem razvoju in o uporabi prisilnih ukrepov.
Predstavila izkušnje slovenskega DPM z obiskov ustanov, kjer so nastanjeni otroci in mladostniki s težavami in motnjami v duševnem zdravju in razvoju in priporočila, ki jih je DPM podal ob obiskih teh ustanov. (več)
Ob mednarodnem dnevu invalidov varuh poziva k ukrepanju
Ob mednarodnim dnevom invalidov je varuh človekovih pravic Peter Svetina poudaril, da se je Slovenija z ratifikacijo Konvencije o pravicah invalidov zavezala, da bo zagotovila in spodbujala polno uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide brez kakršnekoli diskriminacije zaradi invalidnosti in opozoril, da številna priporočila Varuha ostajajo neuresničena. (več)
Varuh na posvetu Združenja multiple skleroze Slovenije
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je udeležil 3. posveta poverjenikov Združenja multiple skleroze Slovenije v Dolenjskih toplicah. V uvodnem nagovoru je posebno pozornost namenil stanju dostopnosti grajenega okolja za invalide in ustvarjanju enakovrednih pogojev za čim bolj samostojno življenje oseb z multiplo sklerozo. Poudaril je tudi pomen deinstucionalizacije, ki bo invalidom omogočila pridobitev nadzora nad lastnim življenjem in zahteva, da se jim zagotovijo individualizirane, dostopne in cenovno sprejemljive podporne storitve. (več)
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika
Od dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra, je varuh človekovih pravic Peter Svetina čestital vsem predstavnikom skupnosti gluhih in naglušnih za vse napore na poti do pred dvajsetimi leti sprejetega sprejetja tega Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki ima velik vpliv na kakovost življenja uporabnikov in uporabnic znakovnega jezika. Pristojne je pozval, da čim prej pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi, sicer bodo ostale le mrtve črke na papirju. (več)
Mednarodni dan bele palice
Varuh je ob mednarodnem dnevu bele palice ponovno opozoril, da je nedopustno, da se 11 let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) invalidi še vedno znajdejo pred nepremostljivo oviro, stopnico, vhodom v javno šolo, v center za socialno delo, lekarno ali drugo javno ustanovo. Od države Varuh pričakuje, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje. (več)
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
