Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2025 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic oseb z oviranostmi. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic ter javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju sledi pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Neustrezna praksa obravnave pacientovih pritožb in pobuda Varuha za spremembo zakonodaje
Varuh je obravnaval pobudo v zvezi z ravnanjem Komisije RS za varstvo pravic pacientov, ki druge zahteve pacientov, vložene skladno z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), zavrača oziroma jih odstopa pristojnim inšpekcijam, brez vsebinske obravnave. V konkretnem primeru je šlo za osebo, ki je uveljavljala pravice v povezavi z obravnavo po Zakonu o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP), pri čemer je ZOPOPP izrecno predvidel možnost uveljavljanja pravic po ZPacP. Varuh je ocenil, da takšna praksa izvotljuje namen ZPacP, saj vlagatelj v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke in mu zato niso zagotovljena ustrezna procesna jamstva. Komisija po mnenju Varuha nepravilno uporablja določbo 69. člena ZPacP, saj že sam odstop zahteve inšpekciji ne bi smel biti zadosten razlog za zavrženje vloge. Ministrstvo za zdravje je stališče Varuha ocenilo kot pravno utemeljeno in napovedalo spremembe zakonodaje, ki bodo zagotovile jasno in učinkovito obravnavo pacientovih zahtev. Komisija je izrazila pripravljenost, da mnenje Varuha upošteva pri nadaljnjem delu. Varuh bo spremljal izvedbo napovedanih sprememb in si prizadeval za okrepitev pravnega varstva pacientov, zlasti ranljivih skupin, vključno z otroki s posebnimi potrebami. (več)
Zahteva Varuha po upoštevanju pravic otrok s posebnimi potrebami pri šolskem delu in ukrepanju šole
Varuh je obravnaval primer domnevno neustreznega ravnanja osnovne šole do učenke s posebnimi potrebami, ki je bila izpostavljena nenapovedanemu preverjanju znanja in vzgojnim ukrepom brez vključitve tričlanske komisije, kot jo določajo šolski interni akti. Kljub izrecnim določilom v individualiziranem programu o napovedanem preverjanju znanja šola teh prilagoditev ni upoštevala. Prav tako ni bila spoštovana zahteva po obvezni vključitvi komisije pri vzgojnem delovanju do učenca s posebnimi potrebami. Varuh je opozoril, da ima učenka z odločbo Zavoda RS za šolstvo formalno priznan status otroka s posebnimi potrebami, zato ji morajo biti zagotovljene vse zakonske in dodatne šolske varovalke. Inšpektorat RS za šolstvo se z začetnim mnenjem ni opredelil do teh pravic, po posredovanju Varuha pa je napovedal dodatne nadzore in preverbo delovanja šole. Šola je ob tem že začela notranji pregled svojih aktov z namenom izboljšanja njihove jasnosti in skladnosti. (več)
Udeležba ranljive osebe kot priče pri hišni preiskavi
Varuh je obravnaval pobudo matere, ki je opozorila na vključitev sina s podaljšano roditeljsko pravico kot priče pri hišni preiskavi. Izpostavila je, da zaradi svojih osebnih okoliščin ni bil sposoben razumeti pomena te vloge in da bi to lahko vplivalo na njegovo varnost in dobrobit. Policija je pojasnila, da je bil izbran naključno med osebami, ki izpolnjujejo pogoje iz 216. člena ZKP, in da posebnosti pri njem niso bile zaznane. Varuh je ugotovil, da v ravnanju policistov ni bilo odstopanj od zakonskih določb, hkrati pa ocenil, da gre za primer, v katerem se je v postopek vključila ranljiva oseba. Opozoril je na pomanjkanje sistemskih mehanizmov, ki bi omogočili pravočasno prepoznavo in ustrezno zaščito oseb z intelektualnimi in drugimi oviranostmi, ki se lahko znajdejo v podobnih situacijah. V odzivu na izražene pomisleke matere je Varuh od MNZ pridobil dodatna pojasnila glede zaščite sina in ugotovil, da je bila pobudnica večkrat informirana o razpoložljivih oblikah pomoči. O ugotovitvah in potrebnosti sprememb je Varuh seznanil tudi Ministrstvo za pravosodje, ki je napovedalo, da bo vprašanje ureditve solemnitetnih prič proučilo ob prihodnjih spremembah zakonodaje. Varuh je menil, da bi informacije iz tega primera lahko prispevale k razmisleku o morebitnih izboljšavah zakonske ureditve za učinkovitejšo zaščito ranljivih oseb.
Posredovanje Varuha za zagotovitev vsebinske obravnave pritožbe v primeru ravnanja policistov do ranljive osebe
Varuh je obravnaval pobudo matere odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi domnevno neustreznega ravnanja policistov ob intervenciji na njenem domu. Pobudnica je Policijo že sama pisno obvestila o dogodku, Varuh pa je dodatno posredoval pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in predlagal, naj se njeno vlogo vsebinsko obravnava kot morebitno pritožbo po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ob tem je Varuh posebej opozoril na ranljiv položaj sina in izpostavil pomen zagotavljanja učinkovite zaščite pravic oseb, ki same težje uveljavljajo svoje interese. Poudaril je, da je pomembno, da se očitki o morebitnih kršitvah človekovih pravic vsebinsko preverijo tudi, kadar vlogo v imenu ranljive osebe vloži družinski član. MNZ je Varuha obvestilo, da je bil postopek po ZNPPol uveden.
Varuh opozoril na sporne rešitve in prekratek rok za razpravo o predlogu sprememb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
Varuh se je odzval na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), objavljen v času poletnih dopustov z zelo kratkim rokom za javno obravnavo. Podprl je poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) k podaljšanju roka in opozoril, da šest delovnih dni ni dovolj za ustrezno vključitev strokovne in zainteresirane javnosti, še posebej ker gre za spremembe, ki vplivajo na pravice ene najbolj ranljivih skupin otrok. Varuh je izpostavil tudi pomisleke glede predlaganega zmanjšanja obsega dodatne strokovne pomoči in podaljšanja upravnih rokov za odločanje o usmeritvi otrok. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je nato rok za oddajo komentarjev podaljšalo do ter pojasnilo, da do zmanjšanja obsega pomoči ne bo prišlo – veljavni obseg ur dodatne strokovne pomoči ostaja nespremenjen. Po njihovih navedbah so na podlagi pripomb deležnikov prvotni predlog določbe o številu ur dodatne strokovne pomoči spremenili tako, da bo obseg pomoči ostal enak kot doslej. Prav tako je ministrstvo pojasnilo, da se z dopolnitvami 30. člena ZUOPP-1 roki ne podaljšujejo bistveno in da se vsebina člena vsebinsko ne spreminja.
Državni preventivni mehanizem (DPM) je nadaljeval z obiskovanjem varstveno delovnih centrov
Predstavnica DPM[1] je med julijem in septembrom 2025 opravila več nenapovedanih obiskov, in sicer tematski obisk Skupnosti Barka, kontrolni obisk Varstveno-delovnega centra Šentjur in Stanovanjske skupine Podplat, redni obisk Centra za varstvo in delo Golovec in Bivalne enote Ljubečna, tematski obisk Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar ter tematski obisk Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.
Varuh: Selitev stanovalcev zavoda Hrastovec v nove enote je pomemben korak k spoštovanju človekovega dostojanstva
Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, ki je obenem začasni vodja institucije Varuha in vodja državnega preventivnega mehanizma (DPM), se je 24. septembra 2025 udeležil slovesnosti ob odprtju novih varovanih enot Posebnega socialnovarstvenega zavoda Hrastovec. Ob tem je poudaril, da je selitev 48 stanovalcev iz neustreznega grajskega poslopja v sodobno urejene bivalne kapacitete dolgo pričakovan in pomemben korak k spoštovanju njihovih pravic. Varuh bo še naprej spremljal razmere v novih enotah in se zavzemal za čim boljše pogoje bivanja in oskrbe. (več)
Sestanek ENNHRI delovne skupine za pravice oseb z oviranostjo
Predstavnica Centra za človekove pravice pri Varuhu in predsedujoča delovni skupini ENNHRI za pravice oseb z oviranostjo, Jerneja Turin, je 4. junija organizirala in vodila sestanek članic in članov skupine, ki je bil tokrat tematsko posvečen implementaciji Direktive o evropski invalidski kartici ter predstavitvi primerov delovanja nacionalnih institucij za človekove pravice na področju uresničevanja dostopnosti za osebe z oviranostmi. V okviru razprave je evropskim kolegom predstavila tudi slovensko ureditev EU invalidske kartice.
Sodelovanje na letnem sestanku s člani EU Okvira za spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov
Predsednica delovne skupine ENNHRI za pravice oseb z oviranostmi, Jerneja Turin, je soorganizirala sestanek članic Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) s članicami Okvira za spremljanje izvajanja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (KOPI) v EU. Poleg predstavnikov nacionalnih institucij za človekove pravice so se sestanka udeležili tudi predstavniki Evropskega varuha človekovih pravic, Agencije EU za temeljne pravice, odborov Evropskega parlamenta ter krovne nevladne organizacije Evropski forum invalidov. Na rednem letnem srečanju so razpravljali predvsem o izvajanju direktiv o kartici za osebe z oviranostmi in kartici za parkiranje, o uresničevanju Akta o dostopnosti ter direktive o dostopnosti spletnih strani, pa tudi o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU, z vidika zagotavljanja vrednotno pogojene porabe evropskih sredstev.
V okviru predsedovanja omenjeni delovni skupini Varuh redno pripravlja četrtletni novičnik z informacijami o delu evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice ter o aktualnih novostih in dogodkih s področja pravic oseb z oviranostmi. Zadnji novičnik v angleškem jeziku je na voljo tukaj.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
