Natisni vsebino

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Varuhu (ZVarCP-B)

2438. Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), stran 6950.

 

 

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z 

o razglasitvi Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B) 

Razglašam Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. septembra 2017.

Št. 003-02-8/2017-13

Ljubljana, dne 28. septembra 2017

Borut Pahor l.r.

Predsednik 

Republike Slovenije 

Z A K O N 

O DOPOLNITVAH ZAKONA O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC (ZVarCP-B) 

 

1. člen

V Zakonu o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93, 15/94 – popr., 56/02 – ZJU in 109/12) se za 6. členom doda novi 6.a člen, ki se glasi:

 

»6.a člen 

(1) V splošni zbirki osebnih podatkov varuh upravlja potrebne osebne podatke pobudnikov, posameznikov, za katere je vložil ustavno pritožbo, in drugih posameznikov, kadar je postopek začel na lastno pobudo. Podatke se obdeluje za namene delovanja v postopkih po tem zakonu, vključno z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb iz prejšnjega stavka oziroma preučevanja, če je prišlo do kršitev njihovih pravic ali svoboščin, ali za izvajanje nadzorov na lastno pobudo glede stanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(2) V zbirki osebnih podatkov se lahko obdelujejo ti podatki:

– osebno ime oziroma firma oziroma drugo poimenovanje pobudnika in drugih oseb iz prvega stavka prejšnjega odstavka, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža,

– osebno ime oziroma firma oziroma drugo poimenovanje zastopnika ali pooblaščenca pobudnika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža,

– navedba zadeve ali vprašanja, pomembnih okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo ali vprašanjem, ki naj bi izkazovali ali izkazujejo, da je prišlo do kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin,

– navedba organa iz prejšnjega člena, ki obravnava zadevo, ki jo preiskuje varuh, lahko pa tudi opravilna številka zadeve, ali tudi opravilna ali druga enolična številka zadeve organa iz prejšnjega člena,

– občutljivi osebni podatki, ki so jih posredovale osebe iz prvega odstavka ali jih je organ iz prejšnjega člena posredoval kot odgovor na zahtevo varuha.

(3) Občutljive osebne podatke varuh obdeluje na način, da se z njimi seznani najmanjši krog pooblaščenih oseb. Ko varuh prejme te podatke od oseb iz prvega odstavka tega člena ali organov iz prejšnjega člena, odloči v 30 dneh, ali je treba podatke ali del podatkov vrniti.

(4) Zaradi spoštovanja načela zaupnosti postopka iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se podatki v zbirki hranijo trajno pri varuhu. Podatki iz zaključenih zadev se prestavijo v arhivski del zbirke in se iz razloga iz prejšnjega stavka hranijo trajno pri varuhu.

(5) Spisi zadev iz prvega odstavka tega člena ter zadev iz III.a poglavja tega zakona se zaradi spoštovanja načela zaupnosti postopka hranijo trajno pri varuhu.«.

 

2. člen 

Za 25. členom se doda novo poglavje z naslovom III.a ZAGOVORNIŠTVO OTROK in novi 25.a, 25.b, 25.c, 25.č in 25.d členi, ki se glasijo:

 

»25.a člen 

(1) Na področju varstva otrokovih pravic poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom, varuh organizira in skrbi za zagovorništvo otrok v okviru notranje organizacijske enote. Zagovorništvo otrok izvajajo zagovorniki otrok (v nadaljnjem besedilu: zagovorniki) v okviru mreži prostovoljcev, ki zagotavlja vsem otrokom enako dostopnost do zagovornika.

(2) Namen zagovorništva je, da zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik ni njegov zakoniti zastopnik. Strokovna pomoč vključuje psihosocialno podporo otroku, pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, iskanje najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.

(3) Pobudo za imenovanje zagovornika lahko poda vsakdo, ki meni, da otrok ne more uresničiti pravice, da izrazi svoje mnenje. Če varuh oceni, da je pobuda utemeljena, pridobi soglasje obeh staršev ali zakonitih zastopnikov in določi zagovornika s seznama zagovornikov. Ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. Soglasje staršev ali zakonitih zastopnikov ni potrebno, če z imenovanjem zagovornika soglaša otrok, ki je že dopolnil 15 let. Če soglasja staršev ali zakonitih zastopnikov glede imenovanja zagovornika ni ali če je naknadno umaknjeno, varuh pošlje predlog za imenovanje zagovornika pristojnemu centru za socialno delo ali sodišču, ki ga imenuje s seznama zagovornikov, če oceni, da je to v postopku pred centrom za socialno delo ali sodiščem v korist otroka.

(4) Uresničevanje zagovorništva otrok spremlja strokovni svet, ki ga varuh imenuje izmed zagovornikov in strokovnjakov s področja dela z otroci. Strokovni svet vodi namestnik varuha, pristojen za varstvo otrokovih pravic.

(5) Člani strokovnega sveta opravljajo svoje delo častno in samostojno. Člani strokovnega sveta imajo pravico do povrnitve stroškov za prihod na sejo sveta. Stroški se krijejo iz proračunske postavke varuha.

(6) Način izvajanja zagovorništva otrok, njegovo organiziranost in postopek vključitve otroka v zagovorništvo, naloge strokovnega sveta, njegovo sestavo in način dela podrobneje določi varuh s splošnim aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

25.b člen 

(1) Varuh objavi javni poziv za kandidate za zagovornike na svoji spletni strani ali na drug primeren način.

(2) Varuh lahko na seznam zagovornikov uvrsti osebo, ki izpolnjuje te pogoje:

– je državljan Republike Slovenije,

– je poslovno sposoben,

– ji ni odvzeta starševska skrb,

– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja,

– zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

– ima končano najmanj višješolsko izobrazbo,

– ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju dela z otroki oziroma na družinskem področju,

– je kot kandidat za zagovornika opravila usposabljanje in preizkus znanja za zagovornika po programu in postopku, ki ga določi varuh na predlog strokovnega sveta,

– je zaupanja vredna oseba,

– je pripravljena redno sodelovati z varuhom ter se udeleževati izpopolnjevanja in usposabljanja, ki ga ta organizira,

– ni drugih zadržkov, ki bi vzbujali dvom, da bo delovala v največjo korist otrok.

(3) Varuh zagotavlja redno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagovornikov.

(4) Varuh zagovorniku, ki ga uvrsti na seznam, izda izkaznico, s katero se zagovornik izkazuje pri izvajanju svojih nalog.

(5) Delo zagovornika je prostovoljno in častno, pripada pa mu nagrada, ki jo s splošnim aktom določi varuh, ter povrnitev potnih stroškov v višini, kot velja za javne uslužbence.

(6) Zagovornika varuh izbriše s seznama, če:

– sam tako zahteva,

– ne izpolnjuje več pogojev,

– neredno ali nevestno opravlja svoje naloge,

– se ne udeleži obveznih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih določi varuh.

(7) Varuh lahko za odločanje o izbrisu s seznama zagovornikov pridobi ustrezne osebne podatke brezplačno iz zbirk osebnih podatkov državnih organov.

 

25.c člen 

(1) Otrok ima pravico do zagovornika, ki ima pri opravljanju svojega dela pravico do stikov z otrokom. Starši in druge osebe imajo dolžnost, da otroku omogočijo stike z zagovornikom.

(2) Varuh omogoča staršem ali zakonitim zastopnikom otroka, ki mu je postavljen zagovornik, da se podrobneje seznanijo z namenom in cilji zagovorništva otrok.

(3) Zagovornik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupal otrok. Pri posredovanju otrokovega mnenja zagovornik upošteva otrokovo voljo. Zagovornik posreduje centru za socialno delo ali sodišču izjavo otroka in svoje poročilo, razen če otrok temu nasprotuje.

(4) Zagovornik sme kot priča odreči pričanje o dejstvih, za katera je izvedel od otroka pri opravljanju dejavnosti zagovornika in glede katerih otrok nasprotuje njihovemu posredovanju.

 

25.č člen 

(1) Izjava otroka, pridobljena s pomočjo zagovornika, se lahko uporabi v vsakem postopku, v katerem se odloča o otrokovih pravicah in koristih.

(2) Organ, ki odloča o otrokovih pravicah ali koristih, mora v svoji odločitvi posebej utemeljiti, kako je upošteval otrokovo izjavo in deloval v njegovo največjo korist.

 

25.d člen 

(1) Z namenom izbire zagovornika v posamezni zadevi varuh vzpostavi, vodi, upravlja in vzdržuje seznam zagovornikov, ki je javno objavljen.

(2) Seznam vsebuje te podatke: ime in priimek zagovornika, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, vrsto in stopnjo izobrazbe ter datum uvrstitve na seznam.

(3) Z namenom statističnega spremljanja varuh vzpostavi, vodi, upravlja in vzdržuje evidenco obravnavanih zadev, ki vsebuje te podatke:

– status pobudnika (npr. otrok, mati, oče, Center za socialno delo, sodišče),

– datum pobude,

– kraj pobudnika oziroma območje,

– opis zadeve,

– ime, spol in starost otroka,

– ime in priimek zagovornika,

– ime in priimek območnega koordinatorja,

– datum imenovanja zagovornika,

– način imenovanja zagovornika,

– datum zaključnega srečanja.«.

 

3. člen 

Za 50. členom se doda novo poglavje V.a SVET VARUHA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CENTER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE in novi 50.a, 50.b in 50.c člen, ki se glasijo:

 

»50.a člen 

(1) Za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne varnosti se ustanovi Svet varuha za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: svet) kot posvetovalno telo varuha, ki deluje po načelu strokovne avtonomije.

(2) Svet izvaja te svetovalne naloge:

– sodeluje pri pripravi ugotovitev varuha o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v Republiki Sloveniji,

– predlaga varuhu uvedbo postopka v zvezi z morebitno kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– na predlog varuha obravnava širša vprašanja spodbujanja, varstva in nadzora glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– obravnava poročila Republike Slovenije mednarodnim organizacijam glede človekovih pravic in sodeluje pri pripravi samostojnih poročil varuha o uresničevanju mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic,

– daje stališča o razvojnih politikah glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– ozavešča javnosti in stroke o pomenu in razvoju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– opravlja druge podobne naloge na predlog varuha.

(3) Svet ne obravnava pobud iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

(4) Svet sestavljajo predsednik in 16 članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani). Sedem članov je predstavnikov civilne družbe, trije člani so predstavniki znanosti, dva člana sta predstavnika vlade, zagovornik enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet pa ima vsak po enega člana.

(5) Sedem članov iz civilne družbe in tri predstavnike znanosti, ki so strokovnjaki na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, imenuje varuh na podlagi javnega razpisa, pri čemer lahko imenuje največ dva predstavnika civilne družbe in največ enega predstavnika znanosti izmed oseb, ki se niso prijavile na javni razpis. Varuh imenuje na predlog organa dva predstavnika vlade in po enega predstavnika zagovornika enakosti, informacijskega pooblaščenca, državnega zbora in državnega sveta izmed zaposlenih v navedenih organih, ki niso funkcionarji ter so poznavalci področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(6) Pri imenovanju predstavnikov civilne družbe in znanosti varuh upošteva izkušnje in delovanje kandidatov na področju človekovih pravic in njihovo vizijo delovanja v svetu, zastopanost različnih področij uresničevanja človekovih pravic in prioritetna področja svojega delovanja.

(7) Mandat članov sveta je vezan na mandat varuha.

(8) Svetu predseduje namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh.

(9) Delo sveta se uredi v njegovem poslovniku, ki ga sprejme varuh po predhodnem posvetovanju s člani sveta in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(10) Člani sveta opravljajo svoje delo častno in samostojno. Člani sveta imajo pravico do povrnitve stroškov za prihod na sejo sveta. Stroški se krijejo iz proračunske postavke varuha.

(11) Člana sveta razreši varuh iz naslednjih razlogov:

– če sam zahteva razrešitev,

– če mu je odvzeta poslovna sposobnost, ali

– če se večkrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta.

(12) Varuh lahko razreši člana sveta, ki je predstavnik državnega organa, tudi na predlog državnega organa, ki ga je predlagal v imenovanje, če oceni, da so razlogi za razrešitev utemeljeni. Državni organ, ki predlaga razrešitev člana sveta, navede razloge za razrešitev.

(13) Varuh lahko za odločanje po drugi alineji desetega odstavka pridobi ustrezne osebne podatke brezplačno iz zbirk osebnih podatkov državnih organov.

 

50.b člen 

(1) V okviru varuha se kot notranja organizacijska enota vzpostavi Center za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: center).

(2) Naloge centra so:

– promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– organiziranje posvetovanj glede uresničevanja, spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi,

– dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

– sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni, ki delujejo na področju uresničevanja, spodbujanja in razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(3) Center ne obravnava pobud iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

(4) Delovanje centra se uredi v poslovniku varuha.

 

50.c člen 

(Državni preventivni mehanizem) 

(1) Kot notranja organizacijska enota varuha deluje državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, določenem z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 20/06).

(2) Delo državnega preventivnega mehanizma vodi namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh.«.

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

4. člen 

Osebe, ki na dan začetka veljavnosti tega zakona pri varuhu že imajo status zagovornika, se vpišejo na seznam zagovornikov iz 25.b člena zakona, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 25.b člena zakona, pri čemer se šteje, da te osebe izpolnjujejo pogoje iz osme alineje tretjega odstavka 25.b člena zakona.

 

5. člen 

(1) Določbe 50.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. junija 2018, določbe 50.b člena zakona pa 1. januarja 2019.

(2) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 000-04/17-11/20

Ljubljana, dne 20. septembra 2017

EPA 1986-VII

Državni zbor 

Republike Slovenije 

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik 

Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.