Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh na konferenci IOI: »V Sloveniji napredek na področju skrbi za ljudi z oviranostmi, izzivov ne zmanjka.«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je 26. in 27. maja 2021 udeležil mednarodne konference o položaju oseb z različnimi oviranostmi z naslovom Biti glas tistih, ki se jih ne sliši (Giving Voice to the Voiceless), ki jo je na spletni platformi pripravil Mednarodni inštitut ombudsmanov (IOI). Z udeleženci je delil svoje poglede in slovenske izkušnje o položaju oseb z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Na panelu, ki ga je vodil dr. Günther Kräuter, nekdanji generalni sekretar IOI in nekdanji član Avstrijskega odbora ombudsmanov, je svoje poglede predstavil tudi predsednik IOI-ja severne Amerike in ombudsman Ontaria Paul Dubé.

Varuh Svetina je posebej poudaril pomen digitalnih oziroma elektronskih pripomočkov za premagovanje različnih ovir. »Tehnologija se razvija bistveno hitreje kot naš odnos do sočloveka, zato je lahko koristna kot vodilo napredka, vendar le, če jo le znamo pravilno uporabiti,« je poudaril. Ocenil je, da so koraki od zapisanih določil v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948 do uresničitve v praksi pogosto zelo počasni in včasih usmerjeni tudi v napačno smer. »Enakopravno vključevanje oseb z oviranostmi in ustvarjanje prijaznega oziroma vključujočega življenjskega okolja zanje je rana, ki jo celimo (pre)počasi. A prav to je eno izmed najpomembnejših segmentov pri vzpostavljanju demokratičnih načel, socialne integracije, sprejemanju drugačnosti in odnosu do sočloveka,« je poudaril varuh Svetina.

»Izjemno zadovoljen sem, da v Sloveniji izvajamo nekatere pomembne družbeno odgovorne in trajnostno naravnane projekte za pomoč ljudem z oviranostmi. Eden takšnih je na primer projekt Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi v okviru katerega ranljivim skupinam v prometu zagotavljamo kakovostno in varno mobilnost. Po slovenskih občinah uvajamo nove tehnologije, dostope do kakovostnih prostorskih podatkov, informiramo, ozaveščamo in izobražujemo. Osebam z oviranostmi tako omogočamo enakovredno dostopnost in varnejše gibanje v prometu. Še več, na ta način povečujemo tudi dostopnost za vse prebivalke in prebivalce naše države, saj sledimo tako imenovanemu dizajnu za vse,« je kolegom na konferenci mednarodnega združenja ombudsmanov dobro prakso predstavil varuh Svetina.

Posebej je poudaril tudi izjemno pozitiven premik, ki ga je institucija Varuha človekovih pravic uresničila v njegovem mandatu na področju več let trajajoče diskriminacije študentov invalidov. »Ti so po naši intervenciji sedaj upravičeni do brezplačnega medkrajevnega potniškega prevoza. Korak v pravo smer pa je tudi novi Zakon o osebni asistenci, ki je invalidom z osebnimi asistenti prinesel nekoliko več možnosti za samostojno življenje in odločanje,« je še poudaril Svetina.

»V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih na področju skrbi za ljudi z oviranostmi naredili napredek, pa vendar nas obilo izzivov še čaka,« ocenjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina. Nezadovoljen je z dostopnostjo nekaterih ustanov v Sloveniji, kot so sodišča, šole, občine, upravne enote ter drugi objekti v javni rabi. Po njegovi oceni je kritično tudi stanje na področju stanovanjske oskrbe, kjer primanjkuje ustreznih stanovanj na primer za tetraplegike in paraplegike. »Od države terjam tudi sprejem takšne ureditve, da bo zagotovitev ustrezno prilagojenih avtobusov v potniškem prometu eden izmed kriterijev za pridobitev koncesije za izvajanje javnih avtobusnih prevozov,« je poudaril. Opozoril je tudi na še veliko nerešenih izzivov na področju zaposlovanja invalidov. »Številni invalidi težko najdejo zaposlitev, kljub nekaterim dobrim praksam družbeno odgovornih invalidskih podjetij ter zaposlitvenih centrov,« je opozoril.

Kolege v tujini je seznanil tudi s težavami pri zdravstveni oziroma rehabilitacijski obravnavi invalidov ter z uspehom institucije, ki jo vodi, s predlogom Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj uskladi postopke pridobitve pravice do pokojnine ter prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje v primerih, ko zavarovancev delovno razmerje preneha zaradi invalidske upokojitve. »Zaposlujejo nas tudi številne nerešene sistemske težave, kot so namestitve v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov po odločitvah sodišč,« je še dejal Svetina. Po njegovi oceni kršitve pravic ljudem izhajajo tudi iz pomanjkanja ustreznih kadrov, neustreznih in zastarelih standardov in normativov, prezasedenosti institucij, dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo, pa tudi zaradi prezgodnje institucionalizacije, saj je premalo ustreznih možnosti za dostojno življenje oziroma oskrbo v domačem okolju.

Znova je poudaril nujno sledenje principom deinstitucionalizacije, ki lahko ranljivim skupinam omogoči možnost izražanja in uresničevanja svojih potreb, opozoril pa tudi na problematiko dolgotrajne oskrbe, ki je na mizah odločevalcev. »Na podlagi svojih vseživljenjskih družinskih in profesionalnih izkušenj z osebami z oviranostmi sem prepričan, da lahko premike na bolje naredimo le s kakovostno in varno oskrbo, ki je usmerjena v uporabnika in njegove potrebe. Le s takšno ureditvijo bomo dali nedvoumno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih in spoštovanja človekovega dostojanstva,« je še dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Zaključil je, da lahko vsi ombudsmani po svojih močeh vedno prispevajo, da se bo prav vsakdo, ki potrebuje skrb za njegove pravice, čutil spoštovanega in pri varuhih pravic našel varno zavetje. Prepričan je, da  ombudsmani morajo in zmorejo povzdigniti svoj glas za vse tiste, ki ga sami ne morejo.
Na konferenci so navzočim svoje misli o pravičnosti za vse podali podpredsednica IOI Diane Welborn, ombudsmanka dežele Dayton-Montgomery v Združenih državah Amerike, direktor Evropske agencije za temeljne pravice (FRA) profesor Michael O'Flaherty, evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly in visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.

Prvi dan so ombudsmani razpravljali o azilni politiki in migracijah, manjšinah in etničnih skupinah ter prvotnih prebivalcih določenih območij, posvetili so se revščini in socialnemu vključevanju, problematiki starejših in duševnemu zdravju. Drugi dan pa so svojo pozornost namenili izzivom, s katerimi se srečujejo institucije ombudsmanov, govorili o ombudsmanih v vlogi Državnih preventivnih mehanizmov, brezdomstvu, osebah z oviranostmi, žrtvah zlorab in diskriminacije zaradi spola ter varovanju človekovih pravic med pandemijo. Ob robu mednarodne konference so izvolili tudi novo predsedstvo Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI) za naslednje 4 leta.

Natisni: