Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2025 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic oseb z oviranostmi. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic ter javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju sledi pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Posredovanje Varuha zaradi zavrnitve invalidnine gluhoslepemu pobudniku
Pobudnik, ki ima od otroštva dalje 100-% slepoto, z več kot 40 leti delovne dobe in je invalidsko upokojen, se je obrnil na Varuha, ker mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) po poslabšanju sluha (ugotovljena obojestranska hujša naglušnost) ni priznal pravice do invalidnine. ZPIZ je njegovo zahtevo na prvi stopnji zavrnil, češ da poslabšanje zdravstvenega stanja ne pomeni vsaj 50-odstotnega poslabšanja že obstoječe telesne okvare (slepote). Pobudnik se je pritožil, a o tem dolgo ni bilo odločeno, zato je zaprosil za pomoč Varuha. Varuh je ugotovil, da so bila mnenja in odločbe slabo obrazložena, ter ZPIZ opozoril na kršitve zakonodaje. Po njegovem posredovanju je ZPIZ pobudnikovi pritožbi delno ugodil in priznal invalidnino za 60-odstotno telesno okvaro zaradi izgube sluha. Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno in v prvotnem ravnanju ZPIZ prepoznal kršitev pravic invalidov iz 52. člena Ustave RS. (več)
Varuh človekovih pravic kritičen do ZPIZ-20 zaradi opustitve spremembe definicije invalidnosti
Varuh je ob pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-20) opozoril, da v njem ni predvidena sprememba definicije invalidnosti, čeprav na to že vrsto let opozarja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). MDDSZ je pojasnilo, da bodo spremembe definicije invalidnosti izvedene šele po spremembah v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi njihove vsebinske povezanosti. Varuh je tak odgovor označil za izogibanje odgovornosti, saj je področje že dolgo neusklajeno s Konvencijo o pravicah invalidov (KOPI) in mednarodnimi standardi. Varuh znova poudarja, da medicinski model invalidnosti, ki je še vedno podlaga v nacionalni zakonodaji, ni ustrezen in je treba preiti na model, utemeljen na človekovih pravicah. Ta upošteva ne le zdravstveno stanje posameznika, temveč tudi ovire v okolju, ki onemogočajo njegovo polno vključevanje v družbo. Varuh zato poziva MDDSZ, naj čim prej pripravi zakonodajo, ki bo skladna s KOPI, in odpravi sistemske kršitve pravic invalidov. (več)
Državni preventivni mehanizem (DPM) je nadaljeval z obiskovanjem varstveno delovnih centrov
Predstavnica DPM[1] je med aprilom in junijem izvedla kontrolne in tematske obiske v naslednjih zavodih: Varstveno-delovni center INCE (VDC INCE), enota Naša hiša; VDC SAŠA, bivalna enota Mozirje; VDC Tolmin; VDC Kranj, bivalna enota Škofja Loka; ter VDC Šentjur, stanovanjske skupine Slovenske Konjice.
Varuh opozoril na vandalizem, uperjen proti invalidom, in pozval k ukrepanju
Varuh je z zaskrbljenostjo opozoril na poškodovanje javne infrastrukture, namenjene invalidom – med drugim kopališča v Izoli, prilagojenega osebam z invalidnostjo. Takšna dejanja niso bila le vandalizem, temveč so predstavljala neposreden poseg v pravice in dostojanstvo invalidov ter prispevala k njihovi socialni izključenosti. Varuh je poudaril, da morajo biti pravice zagotovljene vsem, ne glede na telesno oviranost, ter da uničevanje invalidom prilagojenih prostorov spodkopava družbeno solidarnost in občutek varnosti. Pristojne organe je zato pozval k odločnemu in hitremu ukrepanju, zlasti kadar obstaja sum sovražnega motiva. Izpostavil je tudi pomen preventivnih ukrepov, kot so ozaveščanje, izobraževanje in vključevanje invalidov v procese odločanja, saj je le z jasno družbeno obsodbo in ničelno toleranco do sovražnih dejanj mogoče učinkovito zaščititi pravice ranljivih skupin. (več)
Varuh na dogodku »Na glas za nas!« o pravicah oseb z oviranostmi
Predstavnica Varuha, dr. Kornelija Marzel, se je 5. junija 2025 udeležila prvega nacionalnega dogodka projekta Unity v Slovenj Gradcu, namenjenega vključevanju oseb z intelektualno in drugo oviranostjo v družbo. Samozagovorniki so spregovorili o potrebi po samostojnosti, podpori pri odločanju, dostopu do stanovanj, zaposlitvi in poštenem plačilu. Varuh je predstavil svoje aktivnosti za enako obravnavo, opozoril na nedostopnost javnih prostorov ter neustrezno definicijo invalidnosti, ki temelji le na medicinskem modelu. Predstavljena je bila tudi informativna zloženka v lahkem branju. Udeleženci so poudarili potrebo po spremembah zakonodaje in spoštovanju oseb z oviranostmi. (več)
Sestanek ENNHRI delovne skupine za pravice oseb z oviranostjo
Predstavnica Centra za človekove pravice pri Varuhu in predsedujoča delovni skupini ENNHRI za pravice oseb z oviranostjo, Jerneja Turin, je 4. junija organizirala in vodila sestanek članic in članov skupine, ki je bil tokrat tematsko posvečen implementaciji Direktive o evropski invalidski kartici ter predstavitvi primerov delovanja nacionalnih institucij za človekove pravice na področju uresničevanja dostopnosti za osebe z oviranostmi. V okviru razprave je evropskim kolegom predstavila tudi slovensko ureditev EU invalidske kartice.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- julij-september 2024
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.