Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

2.6.2. Državljanstvo

Letno poročilo 2001 - Poglavje 2.6.2.

2.6.2. Državljanstvo

Tudi v preteklem letu se je nadaljevalo upadanje števila pobudv zvezi s postopki za sprejem v državljanstvo RS. To kaže, da je večjidel starih postopkov končan. Glede na velik pripad novih vlog zaslovensko državljanstvo pa se v prihodnje število pobud lahko spethitro poveča, če se MNZ ne bo organiziralo za kolikor toliko ažurnoreševanje vlog. Največ pobudnikov se je na varuha obrnilo s prošnjo zapospešitev reševanja njihove vloge za sprejem v državljanstvo pri MNZ.Precej je bilo tudi takih, ki niso izpolnjevali enega ali več zakonskodoločenih pogojev za sprejem v državljanstvo, največkrat pogojazagotovljenih sredstev za preživljanje iz 4. točke prvega odstavka 10.člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) in sopričakovali, da bo varuh vplival na odločitev MNZ ali celo predlagalspregled teh pogojev. Zaznali smo bistveno zmanjšan pripad pobud vzvezi s pridobitvijo odpusta iz dosedanjega državljanstva.


V letu 2001 so bile končno izdane odločbe v postopkih za pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena ZDRStako za naše pobudnike kot praktično za vse druge preostale prosilce.Tako lahko v prihodnje pričakujemo samo izzvenevanje te problematikezaradi še nerešenih upravnih sporov, ki so bili sproženi protinegativnim odločbam. Dva sta tako stara (tožbi z dne 17. 8. 1995 in 13.6. 1996), da zaslužita kritično omembo.


Drug premik je MNZ v preteklem letu doseglo pri reševanju pritožb zoper ugotovitvene odločbe o državljanstvu,kjer so odpravili zaostanke. Lahko torej pričakujemo, da se bo topredhodno vprašanje v postopkih denacionalizacije v primerih, kjer ješe aktualno, reševalo bolj ažurno kot doslej.


Prejeli smo več pobud zakoncev slovenskih državljanov. Navaruha so se obračali zaradi dolgotrajnosti postopkov za sprejem vdržavljanstvo pri MNZ, v mnogih primerih pa tudi, ker niso izpolnjevalipogoja zagotovljenih sredstev za preživljanje. Tu gre mnogokrat zaprimere, ko sta mož in žena poročena že več let, imata otroke, ki sovsi slovenski državljani, družina živi v Sloveniji in je povsemnerealno pričakovati, da bi se zakonec, ki je tuji državljan, kdaj zastalno vrnil v matično državo. Zaradi neurejenega državljanstva“neslovenski” član družine težko najde zaposlitevin uveljavlja posamezne pravice, ki so povezane s tem statusom. Neredkose zaradi tega vsa družina znajde v težavah, potrebne so socialne indruge intervencije države, kar bi vse lahko odpadlo z ureditvijodržavljanstva. Pobudniki tudi trdijo, da imajo v tujini zakoncidržavljanov več ugodnosti, kot jih določata drugi in tretji odstavek12. člena ZDRS. V stikih z MNZ smo dali pobudo, da se vprašanjemilejših pogojev za zakonce slovenskih državljanov ponovno prouči obpripravljanju sprememb in dopolnitev ZDRS.


Obravnavali smo primer pobudnice, katere mož in dva otroka soslovenski državljani. Pobudnica je zaprosila za sprejem v državljanstvona podlagi drugega odstavka 12. člena ZDRS. Ker sama ni zaposlena, možpa le za določen čas, zaradi začasnega povečanja obsega dela, so jo zMNZ obvestili, da bo njena vloga zavrnjena, saj ne izpolnjuje pogojazagotovljene trajne materialne in socialne varnosti. Uredba o merilihza ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitevdržavljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo namreč v 5. členudoloča, da se šteje, da ima oseba zagotovljeno trajno materialno insocialno varnost, če dokaže, da je redno zaposlena in da višina njenihdohodkov ustreza višini, ki je določena z uredbo Vlade RS o določitvizajamčenega osebnega dohodka, oziroma če jo je po Zakonu o zakonskizvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati kdo drug. Po praksiMNZ se praviloma za zagotavljanje trajnega vira preživljanja šteje leredna zaposlitev, to je zaposlitev za nedoločen čas.


Uredba je pretoga in ne rešuje ustrezno vseh življenjskihsituacij. Že v preteklosti smo se zavzemali za njeno prožnejšeizvajanje. To velja tudi glede presoje, kdaj je zagotovljen trajni vir preživljanja,saj je sklepanje delovnih razmerij za določen čas prej izjema kotpravilo. Ker tudi delovno razmerje za nedoločen čas ne zagotavljatrajnega vira preživljanja, to ne bi smelo biti merilo, od katerega bibila odvisna ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj trajnega virapreživljanja.


Na varuha se je obrnilo več zapornikov, ki so vsi stari okrog 25let, rojeni v Republiki Sloveniji, tu živijo vse življenje in so šedanes brez državljanstva. Odraščali so v težkih socialnihrazmerah praktično brez staršev, vsaj delno pod okriljem centrov zasocialno delo (CSD). Leta 1991 so bili še mladoletni. Nihče jim niurejal državljanstva - niti tedaj niti kasneje. Polnoletnost sodopolnili kot tujci in so posledično (?) prišli navzkriž z zakonom. Zaljudi, ki so se rodili v Sloveniji, tu vse življenje živijo, so seasimilirali in v večini primerov v državi, katere državljani naj bibili, niso nikoli živeli, tam nimajo nikogar in niso vpisani v evidencedržavljanov, bi se morala najti pot, po kateri bi ti ljudje pridobilislovensko državljanstvo.


Obravnavali smo pobudo 23-letnika, ki izhaja iz težkih inneurejenih družinskih razmer. Da bi ga ubranili pred fizičnimobračunavanjem s strani očeta, ga je CSD že zelo majhnega nastanil prirejniški družini. Praktično vso mladost je preživel v rejniškihdružinah in mladinskih domovih, z 18 leti pa je pristal na cesti. Zašelje na kriva pota in trenutno prestaja osemmesečno zaporno kazen.Obsojen je zaradi več kaznivih dejanj tatvine, kar glede na to, da jebil pri osemnajstih brez vseh dokumentov prepuščen samemu sebi, ninobeno presenečenje. Za dokončanje šolanja mu manjkajo le še zaključniizpiti. Pred nastopom zaporne kazni je spet živel pri isti rejniškidružini kot v rani mladosti. Ni nobenega zagotovila, da bi pridobitevslovenskega državljanstva zanj pomenila rešitev vseh težav, gotovo pabi si s slovenskim državljanstvom laže uredil življenje. Državljanstvobi že lahko pridobil, če bi CSD vložil zanj vlogo, ko je bil šemladoleten. Vložili pa so jo šele tik pred polnoletnostjo, tako da joje MNZ obravnavalo, ko je bil že polnoleten, na podlagi 10. člena ZDRS.Svetovali smo mu, naj vloži vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi13. člena ZDRS, vendar so možnosti za uspeh najbrž majhne.


V drugem primeru je šlo za fanta s povsem podobno življenjskozgodbo, ki mu je sodnik za prekrške izdal varstveni ukrep odstranitvetujca z ozemlja RS v trajanju enega leta, ker nezakonito prebiva vRepubliki Sloveniji. Pobudnik je pri nas voden kot državljan Bosne inHercegovine, kjer pa ni vpisan v rojstno matično knjigo (RMK), nimapotnega lista in najbrž ga v “njegovi” državi tudine bodo hoteli sprejeti.