Na Varuha sta se obrnila pobudnika ki se nista strinjala z odločbama Centra za socialno delo Kranj (CSD Kranj), ki je pri odločanju o zahtevku za pridobitev otroškega dodatka ter dodelitvi državne štipendije upošteval dohodke iz preteklega leta po drugem odstavku 15. člena ZUPJS. Ta določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije, upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge. Dohodki pobudnika, ki je bil v tekočem letu nekaj časa nezaposlen in je prejemal nadomestilo za brezposelnost, kasneje pa je našel drugo zaposlitev, so bili v letu 2018 namreč bistveno manjši od preteklega leta.
Varuh se je pri obravnavi pobude najprej obrnil na CSD Kranj. Opozorili smo, da izdana odločba o zahtevku za pridobitev otroškega dodatka po mnenju Varuha ni zadostno obrazložena, ker ni razvidno, iz katere zbirke podatkov in od katerega pooblaščenega organa oziroma organizacije po 51. členu ZUPJS je prejel podatke o dohodkih pobudnika in premoženju iz preteklega leta. Povprašali smo ga tudi, zakaj v tem primeru pri odločanju niso uporabili sedmega odstavka 15. člena ZUPJS, ki določa, da se periodični dohodek (kamor sodita tudi plača in nadomestilo za brezposelnost), ki ga oseba ne prejema več, ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, ne upošteva, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, upošteva pa se morebitni nov periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. CSD Kranj je pojasnil, da odloča po navodilih ministrstva, odločbe pa so izdane v informacijskem sistemu ISCSD2 (tipizirane odločbe) in predstavljajo ustaljeno upravno prakso na celotnem območju RS.
Glede na prejete informacije smo se obrnili še na ministrstvo, ki je sporočilo, da so pritožbo pobudnika zoper odločitev o zahtevku za pridobitev otroškega dodatka ugodno rešili in spremenili odločbo CSD Kranj, tako da so upoštevali njegove dohodke v tekočem letu. Pri tem so uporabili novo razlago sedmega odstavka 15. člena, po kateri do spremembe periodičnega dohodka ne pride zgolj, ko oseba preneha prejemati eno vrsto periodičnega dohodka in prične prejemati drugo vrsto periodičnega dohodka, temveč do spremembe vrste periodičnega dohodka lahko pride tudi zaradi izplačevanja istega periodičnega dohodka v nižjem znesku oziroma znesku, ki občutno poslabša materialni položaj upravičenca.
Čeprav je ministrstvo spremembo uporabe sedmega odstavka 15. člena utemeljuje na drugi podlagi, kot jo je predlagal Varuh (t.j. Varuh je predlagal, da se upošteva zadnja sprememba periodičnega dohodka, medtem ko ministrstvo razlago zakona spremenilo na način, da se upoštevajo bistvene spremembe periodičnega dohodka), je rezultat obeh razlag podoben, in sicer, da se pri dodelitvi otroškega dodatka upošteva dejansko materialno stanje družine, zato posredovanje Varuha v tem delu štejemo za uspešno.
V zvezi z vprašanjem boljše (zadostne) obrazložitve odločb pa ministrstvo vztraja, da vsebujejo predpripravljene odločbe v obrazložitvi vse potrebne navedbe. Varuh se z navedenim stališčem ministrstva ne strinja povsem in bo v prihodnje skušal doseči spremembe tudi na tem področju. 21.2-19/2019