Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Svetovalec pri Varuhu na posvetu o trgovini z ljudmi

Svetovalec pri Varuhu Anže Novak, se je v sredo, 15.10.2014, udeležil posveta z naslovom Povprašujemo po storitvah žrtev trgovine z ljudmi? z namenom seznanitve z aktualnimi vprašanji s področja in počastitve evropskega dneva boja proti trgovini z ljudmi, ki bo jutri, 18.10.2014. Posvet sta v čast dneva pripravila Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi in Urad Vlade RS za komuniciranje.
 
Na posvetu so sodelovali:
•    mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj prot trgovini z ljudmi, Ministrstvo za notranje zadeve
•    doc. dr. Danijela Frangež, Fakulteta za varnostne vede
•    doc. dr. Mojca Pajnik, Fakulteta za družbene vede in Mirovni inštitut
•    Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
•    Rene Suša, Humanitas, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti in Zadruga Buna.
 
Uvodoma je mag. Sandi Čurin opredelil namen evropskega dne, ki je ozaveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.

V nadaljevanju je doc. dr. Danijela Frangež iz Fakultete za varnostne vede, predstavila izsledke raziskave, ki je bila opravljena v avgustu in septembru 2014 v zvezi s stanjem različnih področij trgovine z ljudmi, in sicer:
•    trgovina z ljudmi za namen izkoriščanja delovne sile ( žrtve so predvsem delavci migranti – običajno ilegalni, pri čemer se izkorišča njihov šibak socialni status.)
•    trgovina z otroki (posebej ogroženi so ilegalni migranti, ki so podvrženi socialni stiski in v zameno za prevoz v tujino plačujejo s spolnimi uslugami, oziroma se jih proda. Do otrok dostopajo storilci prek spleta, ki lahko privedejo do ugrabitev ali drugačnega izkoriščanja. Znotraj trgovanja z otroki so posebej opredeljene kategorije: izkoriščanje za namen spolnega izkoriščanja; ekonomskega izkoriščanja – delovna sila; prisilne poroke – pri nas predvsem romske in določene albanske skupnosti; trgovanje z organi; posvojitve.)
•    prisilno beračenje
•    prisilno izvrševnaje kaznivih dejanj (zaznane kršitve na področju gradbenišva – vožnja materiala ponoči iz enega gradbišča na drugega; manjše tatvine)

Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta je opozorila tudi na pomen aktivnosti žrtve, ki s svojim prostovoljnim ravnanjem vstopijo v razmerje trgovanja z ljudmi in suženjskega odnosa.

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je kritično predstavil trgovanje z ljudmi za namen izkoriščanje delovne sile kot izrojeno prakso, ki je v Sloveniji postala poslovni model. Težava se kaže konkretno v delovanju slovenskih podjetij, ki se prek veriženja podjetij izmikajo izpolnjevanju obveznosti do delvacev, prek napotitev v tujino, predvsem Nemčijo. Posebno težavo predstavljajo ohlapni pogoji za izdajo obrazcev za napotitev v tujino, ki v nasproitju pogojem evropske Uredbe 987, ki med drugim zahteva vsaj 25 odstotno opravljanje dejavnosti doma in stalno vez med delavcem in delodajalcem, tudi v času opravljanja dela v tujini.

Rene Suša iz društva Humanitatis, pa je predstavil globalni problem trgovine z ljudmi, ki na podoben način, kot poudarja Lukič, predstavlja poslovni model delovnaja multinacionalnih družb in ki predvsem v državah tretjega sveta zagotavlja ekonomsko sfero posameznikom.

V razpravi se je postavilo vprašanje, kako Slovenija izpolnjuje priporočila GRETA-e, ki v okviru Sveta Evrope deluje kot skupina strokovnjakov za boj proti trgovini z ljudmi. Sandi Čurin je poudaril zavedanje Slovenije o priporočilih GRETA-e, ki je na njihovi podlagi sestavila Akcijski načrt za implementacijo teh priporočil.

Natisni: