Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

24.11.2000

Obiski zaporov 2000

24.11.2000
Poročilo o opravljenem obisku in ogledu Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek Novo mesto

V okviru rednih letnih obiskov v zavodih za prestajanje kazni zapora je Varuh človekovih pravic obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek Novo mesto, Jerebova 1. Obisk sta, po predhodni najavi, dne 19. 10. 2000 opravila mag. Bojana Cvahte, svetovalka varuha in g. Ivan Šelih, svetovalec.

Sprejel nas je g. Borut Primc, pomočnik službeno odsotne vodje oddelka ge. Milene Sukovič.

1.
Na dan obiska je bilo v zavodu 46 zaprtih oseb (od tega 13 obsojencev, 4 upravno kaznovani in 29 pripornikov). Po uradni kapaciteti zavod sprejme 41 zaprtih oseb (14 obsojencev, 9 upravno kaznovanih in 18 pripornikov). Med zaprtimi ni bilo nobene ženske ali mladoletnika. Obsojenci prestajajo kazen zapora do 6 mesecev. Med zaprtimi je veliko je tujcev (predvsem iz bivše SFRJ). Največ pripornikov (okoli 70%) pa prihaja iz območja Okrožnega sodišča v Krškem. Število priprtih oseb presega zmogljivost zavoda, vendar pa je nekoliko manj obsojencev, zato je namestitev pripornikov (še) mogoča.

2.
Prostori, kjer bivajo obsojeni in priprti so centralno ogrevani. Obsojenci imajo na voljo tri spalnice s tremi, štirimi in šestimi posteljami. Vse spalnice so bile od našega zadnjega obiska ( 27. 3. 1996) pregrajene tako, da imajo predprostor, v katerem se obsojenci zadržujejo in v njih je tudi TV sprejemnik. Prav tako so bile na novo opremljene z garderobnimi omaricami s ključem. Vsaka soba ima svoje ločene sanitarije. V eno izmed spalnic, ki je sicer namenjena obsojencem, je bilo ob našem obisku nameščenih šest priponikov. Te možnosti se je zavod poslužil, da je lahko sprejel vse pripornike. Na priporniškem oddelku so sicer v spalnicah nastanjeni največ štirje priporniki, vsaka celica pa ima svoje ločene sanitarije. Ob pregledu ene izmed sob za pripornike smo opazili, da ima santarni del razbito nadsvetlobno steklo, zato predlagamo, da se to čimprej popravi.

Od našega zadnjega obiska je zavod zgledno uredil tudi kopalnico s štirimi tuši.

3.
Kot bolniška soba se uporablja ena izmed sob na pripornem oddelku (v času obiska so bili zaradi prostorske stiske v njej trije priporniki), ki pa nima posebne opreme. Zavod ima tudi zavodsko ambulanto, ki je po izjavi sogovornikov opremljena po standardih. Soba za prestajanje disciplinskih kazni je bila prazna.

4.
V zavodu je 21 zaposlenih - poleg paznikov (15) še vodja enote, vodja oddelka, pomočnik vodje oddelka, pedagoginja, hišnik instruktor, tajnica, kuhar, en pripravnik. Izmed obsojenih pa redno delata dva kuharja, pralec, čistilec, vrtnar in hišnik (razpis).

Po zagotovilu sogovornika vsi obsojenci, ki želijo delo, delo tudi dobijo.Tako je npr. ob našem obisku en obsojenec delal pogodbeno - zunaj zavoda, štirje obsojenci so sestavljali svinčnike, en obsojenec pa je invalidski upokojenec.

V času našega obiska ni bil zaposlen nihče od pripornikov, štirje so pa čakali na novo pošiljko svinčnikov, da bi lahko pričeli z delom.

Za sestavljanje svinčnikov je veliko zanimanje. Pogodbo za to delo ima zavod sklenjeno z Gospodarsko enoto Golovec. Poseben problem je norma, saj jo po besedah zaprtih nihče ne more doseči. Obsojenci in priporniki, ki opravljajo to delo so plačani po komadu. Norma je 1200 svinčnikov v 8 urah. Vsi, ki opravljajo to delo trdijo, da je 500 - 600 svinčnikov maksimum, ki ga lahko dosežeš v 8 urah. Potem, ko smo si ogledali delovni proces in glede na zatrjevanje zaprtih oseb menimo, da je potrebno višino norme preveriti, če je ta razumna.

5.
Za šolanje ni posebnega interesa. Ker ni želja v tej smeri, šolanje tudi ni organizirano.

Ne glede na pojasnila sogovornikov, da izobraževanje obsojencev ni organizirano, ker ni interesa, pa menimo, da to dejstvo zmanjšuje možnosti usposabljanja obsojencev za življenje na prostosti. Zato predlagamo, da se skladno z možnostmi, ki v okviru krajših zapornih kazni (do 6 mesecev) obstajajo, predvidijo različni izobraževalni programi. Ena od nalog pedagoške in socialne službe v zavodu mora biti, da poskuša obsojence motivirati, da v času prestajanja kazni zapora dopolnijo in izpopolnijo svoje znanje in sposobnosti z različnimi oblikami izobraževanja in usposabljanja, ki bi ga s pomočjo služb CSD lahko nadaljevali tudi po odpustu iz zavoda.

6.
Za zdravstveno stanje zaprtih skrbi splošni zdravnik, ki pride v zavod 2X tedensko in po potrebi; psihiater pride 1X na 14 dni in po potrebi, zdravstveni tehnik pa 3X tedensko in po potrebi.

Varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizna ali narkomanije ni izrečen nikomur od obsojenih. Nasploh trenutno v zavodu ni večjih problemov tej smeri.

7.
Na naš predlog opravimo razgovor s pedagoginjo ga. Vladko Blas. Ta pove, da se prvi dan, torej ob sprejemu obsojenca ali osebe kaznovane v postopku o prekršku, pa tudi pripornika opravi uvodni razgovor. Obsojeni izpolni posebne obrazce (priloga), s katerimi dovoljuje uporabo osebnih podatkov pri programu resocializacije in urejanju postpenalne pomoči. Tujci podpišejo tudi izjavo o dovoljenju, da se o njihovem zaprtju obvesti njihovo veleposlaništvo (priloga izjave). Vodijo se evidence o obiskih, paketih in pisemskih pošiljkah, pa tudi o dovoljenih telefonskih pogovorih (priloga).Poleg programa o resocializacijskem tretmaju, skupaj s pristojnim CSD in obsojencem dogovorijo predvidene aktivnosti med trajanjem zapora in po odpustu. O odpustu je vedno obveščen CSD.

Obsojenčevo napredovanje se mesečno spremlja na konferencah, na strokovnih skupinah ob torkih ali četrtkih. O vseh predvidenih aktivnostih se dogovorijo z obsojenci, tako, da so le-ti z njimi seznanjeni in se z njimi tudi strinjajo. Za reševanje sprotnih težav se lahko dnevno obračajo na pedagoginjo ali vodjo oddelka (diplomirana socialna delavka) ali pomočnika vodje oddelka. Organizirani so tudi skupni sestanki za dve skupini - vsako sredo. Če se pojavi problem ga rešujejo torej skozi terapevtski dogovor. Z celotno družino ne delajo, te terapije se odvijajo le na CSD. Pedagoginja pove, da trenutno ni večjih problemov, delo z zaprtimi poteka po programih.

8.
Oddelek ima hišni in dnevni red za obsojence, hišni in dnevni red o izvrševanju pripora ter navodilo o vzdrževanje reda in čistoče zaprtih oseb v ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto. Dnevni red je na voljo tudi v angleškem jeziku.

9.
Vsak dan se zaprti sprehajajo dve uri, rekreacija je dvakrat tedensko. Udeleži se je kdor želi, to velja tudi za pripornike. V ta namen zavod od našega zadnjega obiska razpolaga tudi s prostorom za rekreacijo s pripomočki. Sprehajališče na prostem pa še vedno nima nadstreška za primer slabega vremena.

10.
Glede prostorov za kajenje ugotavljamo, da je večina prostorov v zavodu namenjenih nekadilcem. En skupni prostori pa je na razpolago kadilcem.

V zavodu je tudi knjižnica, v kateri si zaprti izposojajo knjige po želji. Po zatrjevanju sogovornikov so zaprtim vsi predpisi in ratificirani mednarodni akti s področja izvrševanja kazenskih sankcij, zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik, na razpolago v upravi zavoda oz. pri pedagoginji.

11.
Obiski za obsojence so dvakrat tedensko. Obisk lahko traja več ur, paznik pa ni prisoten. Soba za obiske, za razliko od ostalih zavodov, nima pregradne steklene stene.

Glede obiskov velja za pripornike drugačen tretma, saj traja obisk vsaj pol ure, paznik pa je praviloma prisoten.

Telefonski pogovori so za pripornike dovoljeni na podlagi dovoljenja sodišča 1X tedensko.

Za obsojence pa omejitev pri telefoniranju ne velja, saj lahko na kartico preko dneva telefonirajo kadarkoli. V kolikor pa gre za nujne klice, pa nimajo kartice, jim uprava omogoči brezplačno uporabo telefona.

12.
Ugotavljamo, da je prehrana enotna in da se obroki hrane pripravljajo na podlagi normativov in jedilnikov, ki se enotno uporabljajo v vseh zavodih. Zaprti so seznanjeni z njim, neposredno pa nanj ne morejo vplivati. Če je potrebno je na podlagi zdravniškega potrdila možna dietna prehrana.

13.
Postelnina se v zavodu redno menja na en teden. Pranje in likanje je v zavodu. Odeje čistijo na 2 meseca.

Ugotavljamo, da so se pogoji bivanja v zavodu, od našega zadnjega obiska v letu 1996 izboljšali. Kljub temu pa po opravljenih razgovorih in ogledu zavoda ugotavljamo, da je zavod zaradi prevelikega števila pripornikov nekoliko prezaseden. O tej okoliščini je potrebno v prihodnosti razmišljati in najti ustreznejšo rešitev, kot sedaj, ko so priporniki nastanjeni npr. v bolniški sobi in v sobi, ki je sicer namenjena obsojencem.

Prav tako predlagamo, da ima zavod, ne glede na zatečeno stanje, ko ni zainteresiranih za izobraževanje, vedno pripravljene ustrezne programe za izobraževanje in usposabljanje in jih ponudi obsojencem takoj ob sprejemu.

Predlagamo, da imajo zaprti na razpolago vse predpise, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij in pripor v zavodski knjižnici in ne le pri upravi zavoda oz. pedagoginji.

Glede dileme o možnosti doseganja norme pri sestavljanju svinčnikov, ki so jo v pogovoru z nami izrazili tisti, ki svinčnike sestavljajo, predlagamo, da se višina norme preveri.

Predlagamo tudi, da se dogradi nadstrešek nad delom sprehajališča na prostem in zamenja razbito nadsvetlobno steklo v eni od sob zavoda. 2.2 - 83 / 00