Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Obisk nastanitvenih lokacij Brežice in Rigonce ter občine Cirkulane

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in svetovalec pri Varuhu Miha Horvat sta v torek, 27. 10. 2015, obiskala nastanitveni lokaciji za tujce (t.i. sprejemna centra) Brežice in Rigonce in tudi občino Cirkulane, čeprav slednja uradno nima statusa sprejemnega oziroma nastanitvenega centra, vendar je varuhinja ocenila, da terja pozornost. Brežiško lokacijo je Varuh obiskal ponovno – pred tem si jo je ogledal 22. 10. 2015 - predvsem zaradi poudarjene kritičnosti tamkajšnjih razmer.

V Brežicah sta govorila s komandirjem tamkajšnje policijske postaje, županom, vodjo izpostave civilne zaščite in vodjo koordinacijske skupine za zdravstveno obravnavo tujcev, med ogledom razmer na terenu pa tudi z nekaj tujci in prostovoljci. V občini Cirkulane pa sta govorila z direktorico občinske uprave in vodjo štaba civilne zaščite, ter si ogledala dve najbolj aktualni vstopni mesti vstopa beguncev s hrvaške strani, Zalužje in Zlogonje, ter prostor ob podjetju ADK obrat Dolane, kamor naj bi se tako prestrežene begunce privedlo in jih z avtobusi odpeljalo v sprejemna centra Gruškovje in Središče ob Dravi. V času obiska tam ni bilo nobenega tujca, zato tudi pogovori z njimi niso bili mogoči.

Na vseh obiskanih lokacijah sta od sogovornikov slišala veliko pohvalnih besed na račun korektnega dela in naporov policije. Pozitivno ocenjujejo tudi sodelovanje pripadnikov slovenske vojske. Varuhinja ni prejela pritožb o morebitne prekoračenju pooblastil omenjenih organov.

Varuh je tudi tokrat ocenil, da je ena največjih težav neobveščenost tujcev o tem, kje so, kaj čakajo in kaj lahko pričakujejo. Negotovost vnaša mednje dodaten nemir, zato Varuh znova poziva k okrepitvi naporov za boljše obveščanje ljudi. Prevajalci bi poleg posredovanja osnovnih informacij z besedo v jeziku beguncev lahko omilili morebitne napetosti in preprečili konflikte, ocenjuje varuhinja. Predlog o zagotovitvi čim večjega števila prevajalcev oziroma tolmačev je Varuh že naslovil na vlado.

Varuhinja je znova pohvalila napore civilne zaščite, prostovoljcev, predstavnikov humanitarnih in nevladnih organizacij, da s svojo pomočjo blažijo, kar se v danih razmerah blažiti da. Varuhinja upa, da bi utegnilo izboljšanje razmer prinesti tudi na dan obiska prvič preizkušena železniška povezava od Hrvaške do Dobove in od tam proti Šentilju, predvsem zaradi hitrejšega pretoka.

Begunce in vse, ki jim pomagajo pri prehajanju meja, kljub skrbi zanje skrbijo vse slabše vremenske razmere.

Varuhinja in svetovalec sta prejela tudi nekaj pritožb zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe. V času obiska je v orgajen prostor prihajala ekipa predstavnikov Rdečega križa, na lokaciji pa so bili dan poprej tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na dan obiska varuhinje in svetovalca je bila sprejeta tudi odločitev, da se neposredno ob sprejemnem centru v Rigoncah postavi še šotor Zdravnikov brez meja, ki naj bi zagotavljali tri zdravnike.

Vodja koordinacijske skupine za zdravstveno oskrbo je povedal, da trenutno situacijo sicer še obvladujejo, skrbele pa so ga predvsem možnosti za hitro širjenje nalezljivih bolezni, sploh sedaj, ko naj bi se začeli pojavljati razni rotavirusi in respiratorne bolezni. Po njegovem mnenju točke infrastrukturno niso postavljene, kot bi morale biti, treba bi bilo vzpostaviti enoten standard oskrbe, je še povedal.

Varuhinjo so sogovorniki seznanili še z uspehi pri reševanju primerov razdruženih družin.

Župan je razmere ocenil kritično. Menil je, da so 'na meji človečnosti' tako za tujce, kot za vse, ki jim pomagajo, in za prebivalce. Pritožil se je nad dolgotrajno ignoranco njegovih opozoril s strani državne ravni in zato vse večjemu občutku prepuščenosti samim sebi. Menil je, da bi država morala bolj prisluhniti lokalnim skupnostim.

Izpostavil je, da država ni poskrbela, da bi se na lokaciji vzpostavilo tiskovno središče in da bi tako tovrstne aktivnosti potekale bolj organizirano. Naj spomnimo, da je bilo tudi že ob srečanju Varuha s civilno družbo ob t.i. prvem begunskem valu (25. 9. 2015) izpostavljano, da je manjkal komunikacijski načrt vlade, saj javnost ni bila v zadostni meri obveščena o načrtovanih ukrepih in da so posledice slabše obveščenosti lahko pretirana zaskrbljenost javnosti in odpor.

---

Varuh ocenjuje, da bi bilo smiselno pozornost nameniti tudi zagotavljanju varnosti med prevozi. Utrujenost beguncev, čakanje in slabe vremenske razmere so lahko dejavniki tveganja med vožnjo. Konvoj avtobusov sicer spremljata policijski vozili, postavlja pa se vprašanje, ali je to dovolj. Varuh bo o tem povprašal pristojno ministrstvo, zanimalo pa ga bo tudi zagotavljanje varnosti na nedavno preizkušeni železniški povezavi med Dobovo in Šentiljem.

Varuh ocenjuje, da se bodo razsežnosti begunske krize kazale še v prihodnosti. Verjame pa, da ima vlada že odgovore na vprašanja poravnave stroškov, povezanih  s povečanim odvozom odpadkov, vprašanja povrnitve škode zaradi turističnega izpada in škod, ki so jih posamezniki utrpeli zaradi (zatrjevanih) kaznivih dejanj tujcev.

Natisni: