Natisni vsebino

S civilno družbo o prvih vtisih in nadaljnjih korakih pri odnosu Slovenije do beguncev

25.09.2015 15:13
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja, njena namestnika Jernej Rovšek in Ivan Šelih, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci pri Varuhu so v petek, 25. 9. 2015, gostili predstavnike civilne družbe, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev in tujcev.

Srečanja so se udeležili predstavniki organizacije Amnesty International Slovenija, Inštituta za Afriške študije, Jezuitske služba za begunce Slovenije, Mirovnega inštituta, Rdečega križa Slovenije, Slovenske filantropije, Slovenskega Karitasa, Slovenske fundacije za Unicef in nekdanji ustavni sodnik in borec za človekove pravice Matevž Krivic.

Tokratno srečanje je bilo namenjeno predvsem seznanitvi s pripravljenostjo Slovenije po prihodu prvih skupin beguncev in predlogom za izboljšanje odzivov, na naslednjem, ki naj bi bil predvidoma naslednji teden, pa je predvidena obravnava pravnih vprašanj, povezanih z obravnavo beguncev in drugih tujcev.

Predstavniki civilne družbe so opozorili, da država ni bila dovolj pripravljena na prvi val beguncev in da je bila koordinacija (pre)šibka. Za uspešno soočenje s prvim valom gre v veliki meri zasluga civilni družbi s števnimi prostovoljci. Zelo so pohvalili ukrepanje policije, čeprav se je postavilo tudi vprašanje, ali so bili policijski kordoni na mejah smiselni.

Manjkal je komunikacijski načrt vlade, saj javnost ni bila v zadostni meri obveščena o načrtovanih ukrepih, posledice slabše obveščenosti ali neobveščenosti pa so lahko pretirana zaskrbljenost javnosti in odpor, te pa lahko vodijo tudi v nestrpnost in odkrito sovraštvo.

Izpostavili so pomanjkanje primernih tolmačev, kar je ob svojih obiskih tako v Centru za tujce v Postojni kot v nastanitvenem centru za pribežnike v Celju ugotavljal tudi Varuh. Slabo pripravljenosti državnih organov na obveščanje beguncev je civilna družba reševala z angažiranjem prostovoljcev iz svojih vrst in s pripravo osnovnih obvestil za begunce. Opozorili so na potrebo po pravni pomoči beguncem, tudi v primerih, ko so zaradi prehoda meje prejeli plačilne naloge.  

Smiselno bi bilo pregledati mehanizme odzivanja na krize, so opozorili, saj so ti prilagojeni na naravne ujme, ne pa na begunsko krizo. Povedali so, da ni bilo zagotovljene tekoče vode, razen na eni točki, pitna je sproti pohajala, zalog ni bilo, premalo je bilo sanitarij, njihovo čiščenje je bilo prepuščeno prostovoljcem.

Tako civilna družba kot Varuh ugotavljata, da so določila Zakona o tujcih neprilagojena trenutnim situacijam pri ravnanju z begunci in terjajo spremembe. Kaznovanje beguncev je nesprejemljivo, prav tako zaračunavanje nastanitve v Centru za tujce v Postojni, so ocenili predstavniki civilne družbe. Nesprejemljivo je razlikovanje beguncev glede na njihovo poreklo in državo, iz katere izhajajo, saj v skladu z mednarodnimi pogodbami vsi uživajo enako zaščito.

Predstavniki civilne družbe so opozorili na možnost trgovanja z ljudmi, saj so naleteli na primere, ko so odrasli moški želeli odtujiti otroke, ker imajo družine z otroki prednost pri nadaljnji poti v želene države. S temi informacijami je seznanjen tudi Varuh. Pri ravnanju z otroki in družinami je potrebno upoštevati razlike v razumevanju družine v drugih delih sveta in v Evropi, so opozorili predstavniki civilne družbe.

Govorili so o problemu združevanja sorodnikov oziroma problematike otrok brez spremstva. Na  konkretnem primeru mladoletnega dečka, katerega brata so morali zaradi zdravstvenih težav poslati na zdravljenje v brežiško bolnišnico, bratca pa je v skrb vzel pristojni Center za socialno delo, so opozorili na rigidnost dojemanja protokolov in pozvali k prožnosti.

Nekdanji ustavni sodnik Krivic je posebej opozoril na pravne možnosti za nastanitev ranljivih skupin tujcev. Ugotavljali so, da v Sloveniji ni primernih nastanitvenih možnosti, kot jih predvideva 76. člen Zakona o tujcih v petem odstavku, mogoče pa bi bilo v Centru za tujce v Postojni prilagoditi režim, je še dodal Krivic.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je pojasnil, da je Varuh že pred temi dogodki pisal vladi, naj reši problem nastanitve mladoletnikom brez spremstva in družin z mladoletnimi tujci, saj ugotavlja, da se v praksi praktično vse mladoletnike in družine namešča tja, kjer pa je omejena svoboda gibanja oziroma prostost. Zakona o tujcih (Ztuj-2) v 82. členu določa, da se jih lahko tja namesti zgolj izjemoma. Odgovor vlade še pričakujemo, je povedal namestnik.

Zadrževanje beguncev na mejah so predstavniki nevladnih organizacij ocenili kot nehumano in nezakonito. Begunce je treba namestiti v za te primere pripravljene prostore, jih obvestiti o možnostih in situaciji ter izvesti vse potrebne postopke.

Ugotavljali so še, da registracija beguncev poteka in da dobijo odločbe o zadrževanju. Dali so tudi pobudo za razpravo o možnostih pridobitve humanitarne vize oziroma aktivaciji začasne zaščite. O teh vsebinah se bodo podrobneje pogovarjali na prihodnjem srečanju.

Prehod prvega vala beguncev so ocenili kot ustrezno izpeljanega, predvsem zaradi prizadevanj civilne družbe, izrazili pa so bojazen, da država tudi na nadaljevanje begunske krize ni dovolj pripravljena in zato lahko pričakujemo zaplet ob morebitnem zaprtju mej in  vračanju beguncev v Slovenijo iz dežel, kamor so bili namenjeni v prvi vrsti.

Varuh človekovih pravic informacije nevladnih in humanitarnih organizacij ocenjuje kot izjemno koristne za nadaljevanje njegovih aktivnosti, ki jih je v zvezi s problematiko beguncev začel na lastno iniciativo.  


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.