Varuh človekovih pravic

Evropsko sodišče za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice  (v nadaljevanju ESČP) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959.

Odloča o individualnih in državnih pritožbah glede domnevnih kršitev državljanskih in političnih pravic, določenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Od leta 1998 deluje kot stalno sodišče in posamezniki lahko pritožbe nanj naslovijo neposredno.

Sodišče je v skoraj petdesetih letih izdalo več kot 10.000 sodb. Te so za zadevne države zavezujoče in zaradi njih so vlade spremenile zakonodajo in upravno prakso na številnih področjih.

Konvencija je zahvaljujoč sodni praksi Sodišča močan živ instrument pri spopadanju z novimi izzivi in utrjevanju pojmov pravne države in demokracije v Evropi.

Sodišče deluje v Strasbourgu v lastni stavbi, ki jo je leta 1994 zasnoval britanski arhitekt Lord Richard Rogers – njena podoba je poznana po vsem svetu. Sodišče od tam nadzoruje spoštovanje človekovih pravic 800 milijonov Evropejcev v 47 državah članicah Sveta Evrope, ki so ratificirale Konvencijo.

KLJUČNI DATUMI

  • 5. maj 1949 - Ustanovitev Sveta Evrope
  • 4. november 1950 - Sprejetje Konvencije
  • 3. september 1953 - Konvencija stopi v veljavo
  • 21. januar 1959 - Posvetovalna skupščina Sveta Evrope izvoli prve člane Sodišča
  • 23.–28. februar 1959 - Prvo zasedanje Sodišča
  • 18. september 1959 - Sodišče sprejme Poslovnik Sodišča
  • 14. november 1960 - Sodišče izda svojo prvo sodbo: Lawless proti Irski
  • november 1998 - Veljati začne Protokol št. 11 h Konvenciji, ki ustanovi „novo sodišče“.
  • 18. september 2008 - Sodišče izda svojo 10.000. sodbo.
  • junij 2010 - Veljati začne Protokol št. 14, katerega namen je zagotoviti dolgoročno učinkovitost Sodišča

NE ZAMENJUJ !

Evropsko sodišče za človekove pravice je sodni organ, delujoč pri Svetu Evrope, ustanovljen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Sodni sistem Evropske unije (EU)sestavljajo tri sodišča: Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča na določenih področjih.  Zasedajo v Luksemburgu in zagotavljajo pravno skladnost pri razlagi in uporabi pogodb Evropske unije.

Meddržavno sodišče (francosko Cour internationale de Justice, angleško International court of justice ( ICJ) je sodni organ OZN, s sedežem v Palači miru v Haagu. Njegovi poglavitni nalogi sta reševanje medsebojnih sporov, ki mu jih predložijo države, na podlagi pravil mednarodnega prava. Sodišče priznava kot stranko v postopku zgolj državo in razsoja zgolj o pravici posamezne države, da varuje sebe, svoje državljane ali pravne osebe pred kršitvijo mednarodnega prava, za katero je odgovorna druga država.

KATERE PRITOŽBE LAHKO SODIŠČE OBRAVNAVA ?

Evropsko sodišče za človekove pravice lahko obravnava le pritožbe fizičnih in pravnih oseb, ki trdijo, da so jim bile kršene pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

Konvencija je mednarodna pogodba, s katero so se številne evropske države obvezale, da bodo spoštovale določene temeljne pravice. Te pravice so navedene v Konvenciji ter v Prvem, Četrtem, Šestem, Sedmem, Dvanajstem in Trinajstem protokolu.

Sodišče ne more obravnavati katerih koli pritožb. Pristojnosti Sodišča so določene v Konvenciji, in sicer z merili dopustnosti, v katerih je opredeljeno, kdo se lahko pritoži kdaj in glede česa. Več kot 90 % pritožb, ki jih obravnava Sodišče, je razglašenih za nedopustne, zato preverite, ali vaša pritožba izpolnjuje merila dopustnosti, ki so navedena v nadaljevanju.

Sodišče lahko vašo zadevo obravnava, samo če:

  1. se očitki nanašajo na kršitev ene ali več pravic iz Konvencije ali protokolov;
  2. se pritožujete proti državi, ki je ratificirala Konvencijo ali zadevni protokol (vse države niso ratificirale vseh protokolov, zato preverite seznam ratifikacij na spletišču Sodišča: www.echr.coe.int/applicants);

  3. se očitki nanašajo na zadeve, ki so v pristojnosti državnih organov (zakonodajnih, upravnih, sodnih organov itd.). Sodišče ne more obravnavati pritožb proti posameznikom ali zasebnim organizacijam;

  4. očitki zadevajo dejanja ali dogodke, ki so se zgodili po datumu, ko je država ratificirala Konvencijo ali zadevni protokol (glej datume ratifikacij na spletišču Sodišča: www.echr.coe.int/applicants);

  5. ste osebno in neposredno žrtev kršitve temeljne pravice (imate „status žrtve“);

  6. ste nacionalnemu sistemu dali priložnost, da popravi kršitev vaših pravic („izčrpanje domačih sredstev“); to na splošno pomeni, da se morate pred vložitvijo pritožbe na Sodišče glede istih očitkov obrniti na nacionalna sodišča, vključno z najvišjim sodiščem. Pri tem morate upoštevati nacionalna postopkovna pravila, vključno s predpisanimi roki. Ni treba uporabiti neučinkovitih ali izrednih oziroma diskrecijskih pravnih sredstev, ki ne spadajo med običajne pritožbene postopke;

  7. ste popolno pritožbo vložili na Sodišče v roku šestih mesecev od končne odločbe v nacionalnem sistemu. Šestmesečni rok običajno začne teči na datum, ko je bila odločitev najvišjega pristojnega nacionalnega sodišča ali organa izrečena ali vročena vam ali vašemu odvetniku. Če ne obstaja učinkovito pravno sredstvo za pritožbo, začne šestmesečni rok teči na datum dejanja, dogodka ali odločbe, na katero se nanaša pritožba. Šestmesečni rok se prekine šele, ko Sodišču pošljete popolno pritožbo, ki izpolnjuje pogoje iz 47. člena Poslovnika Sodišča (glej pritožbeno dokumentacijo). Rok se izteče na zadnji dan šestih mesecev, četudi je to nedelja ali praznik. Pritožbeni obrazec je torej treba z vsemi zahtevanimi podatki in dokumenti na Sodišče poslati najpozneje na zadnji dan šestmesečnega roka, zato morate poskrbeti, da bo po pošti poslan pravočasno;

  8. imate za očitke trdne dokaze; trditve morate utemeljiti z jasnim opisom poteka dogodkov ter priložiti dokumente, odločbe, zdravniške izvide, izjave prič in drugo dokumentacijo;

  9. lahko izkažete, da je v zadevi, glede katere se pritožujete, prišlo do neupravičenega posega v temeljno pravico. Poudarjamo pa, da se ne morete zgolj pritožiti, da je bila odločitev nacionalnega sodišča nepravična ali napačna. Sodišče namreč ne deluje kot pritožbeno sodišče v razmerju do nacionalnih sodišč, zato njihovih odločb ne more razveljaviti ali spremeniti;

  10. vaših očitkov še ni obravnavalo Sodišče ali drug mednarodni organ.

Sodišče vsako leto prejme na desettisoče pritožb, zato ne more obravnavati trivialnih ali ponovnih pritožb, ki so nesmiselne in niso primerne za obravnavo pred mednarodnim nadzornim organom. Take pritožbe in pritožbe, v katerih pritožniki uporabljajo žaljiv jezik, se lahko zavrnejo kot zloraba pravice do pritožbe.

Sodišče lahko zadevo, na katero se nanaša pritožba, zavrne tudi, če niste utrpeli dejanske škode ali bili v znatno neugodnejšem položaju, če v njej ne gre za nova vprašanja na področju človekovih pravic, ki bi jih bilo treba obravnavati na mednarodni ravni, in jo je že obravnavalo nacionalno sodišče.

Če potrebujete dodatne podatke o teh merilih, se posvetujte z odvetnikom ali obiščite spletišče Sodišča, kjer so navedeni podatki o merilih dopustnosti in odgovori na pogosto zastavljena vprašanja.

KAKO IN KJE VLOŽITI PRITOŽBO NA ESČP ?

O tem, kako pravilno vložiti pritožbo na ESČP, kako bo le-ta obravnavana ter odgovore na druga vprašanja si lahko tudi v slovenskem jeziku preberete na spletnih straneh sodišča, kjer sta dosegljiva tudi pritožbeni obrazec ter navodila za njegovo izpolnjevanje.

ISKALNIKI PO SODBAH ESČP

Sodišče je v skoraj petdesetih letih izdalo več kot 10.000 sodb. Te so za zadevne države zavezujoče in zaradi njih so vlade spremenile zakonodajo in upravno prakso na številnih področjih.

Sodbe ESČP so dostopne v izvirniku v angleškem in francoskem jeziku na spletni strani ESČP kot edini avtentični različici.

Podatkovna baza HUDOC omogoča dostop do sodne prakse Sodišča ter resolucij Odbora ministrov Sveta Evrope. Dostopna so tudi sporočila za javnost, ki jih je tajništvo izdaja od 1. januarja 1999. Na voljo so v angleščini in francoščini in vključujejo povzetke sodb in odločb Sodišča ter informacije o nerešenih zadevah in o dejavnostih Sodišča.

Z uporabo "filtrov" lahko določite izbiro sodb ali odločitev sodišča glede na jezik, pomembnost, državo, člen EKČP,  ključne besede, datum in drugo.

Vas zanimajo najosnovnejši podatki o Sloveniji pred ESČP. Oglejte si stran Country profiles in izberite Slovenijo.

Če iščete sodno prakso iz prav določenega področja človekovih pravic, vam bo morda dobrodošla zbirka sodb Factsheets.

O izvrševanju obsodilnih sodb ESČP proti Sloveniji lahko več preberete na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, kjer boste našli tudi Odzivna poročila vlade na letna poročila Varuha človekovih pravic RS.

Na straneh Državnega odvetništva Republike Slovenije lahko najdete Odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih poiščete po različnih kriterijih: po kršitvah, ključnih besedah, zadevah, vrstah odločitve in  novosti.

S pomočjo iskalnika na PIS (Pravno-informacijski sistem) tudi lahko najdete odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane na podlagi pritožb, ki so jih vložili državljani RS. S  puščico se postavite na Sodne odločbe, izdane na podlagi slovenskih vlagateljev in izberite po ključnih besedah, številki zadeve, členih Konvencije, vrstah odločitve ipd.

Arhivske strani Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope tudi omogočajo dostop do starejših sodb s pomočjo Iskalnika po sodbah.