Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh terja priznanje invalidnine vsem invalidom z določeno telesno okvaro

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od leta 2013, pravice do invalidnine ne prizna več vsem invalidom z določeno telesno okvaro, pač pa le tistim invalidom, katerih telesna okvara je nastala po tem datumu zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predhodno veljaven predpis pa je pravico do invalidnine priznaval vsem invalidom z določeno telesno okvaro, ne glede na to, kako in kje je določena telesna okvara nastala. Navedena ureditev je diskriminatorna, zato Varuh od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje in poslancev državnega zbora terja odpravo obstoječih kršitev in enako obravnavo vseh invalidov. Državni zbor naj sprejme Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predlagal državni svet.

* * *

Varuh človekovih pravic (Varuh) je v lanskem letu prejel več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ni priznal pravice do invalidnine. V vseh primerih je šlo za posameznike, katerih telesna okvara je nastala po letu 2013 in to zaradi bolezni.

Ker je Varuh smiselno podobne pobude prejel že v predhodnih letih (Priporočilo št. 92 (2019)) in mu je poznano stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v tej zadevi (Odzivno poročilo vlade za leto 2019, str. 204 in 205), je pobudnikom odgovoril in jih seznanil z Varuhovim stališčem.

Obstoječa zakonodaja, ki ureja področje invalidnin, je takšna, da invalidom, katerih telesna okvara ni nastala z delom ali v povezavi s poklicno boleznijo, ne priznava pravice do invalidnine. Omenjena ureditev obstaja od leta 2013, ko je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je določil, da z dnem njegove veljavnosti preneha veljati predhodno veljaven Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki je priznaval pravico do invalidnine vsem invalidom z določeno telesno okvaro ne glede na vzrok njenega nastanka. Čeprav je bilo ob sprejemanju ZPIZ-2 predvideno, da bi se posebna pravica oziroma zavarovalni rizik telesnih okvar, ki ne vpliva na delovno zmožnost zavarovanca, na novo uredil zunaj pokojninskega sistema, pa je ZPIZ-2 kljub temu ohranil pravico do invalidnine za vse tiste zavarovance, ki so jo pridobili do sprejema ZPIZ-2, medtem ko lahko na novo pridobijo to pravico le tisti, katerih okvara nastane zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

ZPIZ-2 njemu lastnih določb o invalidnini ne vsebuje, razen v prehodnih določbah v členu 403. Slednji določa, da vrste in stopnje telesnih okvar iz osmega odstavka 181. člena ZPIZ-2 določi minister za zdravje v povezavi z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2. Rok za navedeno je minil že pred petimi leti. Vrste in stopnje telesnih okvar tako še vedno določa zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Tretji odstavek že omenjenega 181. člena ZPIZ-2 pa določa, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi SaSoTO pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Iz vsega navedenega sledi, da ZPIZ-2 invalidnin neposredno ne ureja in da naj bi se to uredilo neodvisno od sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer enotno za vse posameznike, ne zgolj za zavarovance, pri katerih je zaradi telesne okvare ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost. S tem naj bi se postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar uredilo v posebnih predpisih s področja varstva invalidov. Do takrat pa velja ureditev iz ZPIZ-2, da so do invalidnin upravičeni le tisti upravičenci, ki jim je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prav tako pa invalidnino prejemajo še naprej vsi tisti, ki so jo prejemali pred uveljavitvijo ZPIZ-2, ne glede na to, ali je njihova telesna okvara nastala v okviru delovnega procesa.

Navedena ureditev je po mnenju Varuha diskriminatorna, saj ob isti telesni okvari tistim invalidom, katerih telesna okvara ni nastala v povezavi z delom ali poklicno boleznijo, po sprejemu ZPIZ-2 več ne priznava pravice do invalidnine. Vse osebe, ki jim invalidske komisije podajo oceno o podobni ali identični telesni okvari, bi po mnenju Varuha morali obravnavati enako, saj je edina razlika med njimi ta, da so se poškodovali ali zboleli v drugih okoliščinah oziroma telesne okvare niso utrpeli v času veljavnosti ZPIZ-1.
Ministrstvo za zdravje (MZ) v soglasju z MDDSZ tudi še vedno ni določilo vrste in stopnje telesnih okvar, ki bi bile podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, kot je Varuh ugotovil leta 2018 (Priporočilo št. 37 (2018)). Tako na tem področju še vedno velja SaSoTO iz leta 1983, kar Varuh ocenjuje za izjemno kritično in neodgovorno ravnanje vlade.

Na Varuhovo priporočilo o potrebnih spremembah ZPIZ-2 je MDDSZ sporočilo, da trenutno ne načrtuje sprememb zakonodaje. ZPIZ-2 po njihovem mnenju invalidnine za telesno okvaro ne določa več kot pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč je zakonska ureditev pravice do invalidnine prenešena v nove predpise, ki naj bi enotno uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar. Zgolj v prehodnem obdobju, in sicer vse do ureditve pravice do invalidnine v predpisih s področja varstva invalidov, pa lahko zavarovanci na podlagi določb ZPIZ-1 še vedno pridobijo pravico do invalidnine, vendar le za telesne okvare, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takoj, ko bo objavljen novi seznam telesnih okvar, bodo na MDDSZ pričeli z analizo tega področja in na podlagi ugotovitev predlagali novo ureditev le-tega.

Varuh se s takim odzivom ne strinja.

Na osnovi vpogleda v spletno stran državnega zbora je razvidno, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predlagal državni svet, v zakonodajnem postopku. Tako je od zakonodajnega telesa oziroma od poslancev državnega zbora odvisno, kakšne rešitve in spremembe bodo v nadaljevanju sprejeli.

Varuh ponavlja, da je obstoječe priznanje invalidnine zgolj invalidom s telesnimi okvarami kot posledicami poškodb pri delu ali poklicnih bolezni ter vsem tistim invalidom, katerih telesne okvare so nastale pred uveljavitvijo ZPIZ-2, diskriminatorno.

Od pristojnih, predvsem od MDDSZ, MZ in poslancev državnega zbora Varuh terja ureditev omenjenega področja, odpravo obstoječih kršitev in enako obravnavo vseh invalidov. 9.2.33/2020 in 9.2-4/2021



Natisni: