Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Pregled aktivnosti Varuha na področju človekovih pravic invalidov / januar–marec 2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med januarjem in marcem 2021 proučil različne pobude, ki se nanašajo na zagotavljanje človekovih pravic invalidom. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji ter na vlado, njena ministrstva in druge pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic na tem področju. Sestal se je s predstavniki Sekcije koncesionarjev varstveno delovnih centrov Slovenije, ob več priložnostih pa je ponovno opozoril na potrebo po deinstitucionalizaciji. Organiziral je tudi spletni seminar, na katerem so bili predstavljeni posamezni pritožbeni mehanizmi pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov ter informacije, kako in kdaj se lahko posamezniki, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice, nanje obrnejo s pritožbo. Pri tem je bila posebna pozornost dana tudi Odboru ZN za pravice invalidov.

Varuh je pozval k odpravi diskriminatorne ureditve v ZPIZ-2

Varuh je lani prejel več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni priznal pravice do invalidnine. V vseh primerih je šlo za posameznike, katerih telesna okvara je zaradi bolezni nastala po letu 2013. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od leta 2013, pravico do invalidnine priznava le tistim invalidom, katerih telesna okvara je po tem datumu nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predhodno veljaven predpis pa je pravico do invalidnine priznaval vsem invalidom z določeno telesno okvaro, ne glede na čas in razlog nastanka telesne okvare. Ker je po oceni Varuha navedena ureditev diskriminatorna, je do Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ), Ministrstva za zdravje in poslancev državnega zbora izrazil pričakovanje, da se obstoječe kršitve odpravi in zagotovi enako obravnavo vseh invalidov. Varuh je Državni zbor pozval, naj sprejme Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predlagal državni svet. (več)

 

Varuh je dosegel spremembo pri prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje upokojencev

Na osnovi obravnavane pobude je Varuh ugotovil, da so pogosto težave pri obveznem zdravstvenem zavarovanju za tiste zavarovance, ki jim delovno razmerje preneha zaradi invalidske upokojitve. Delodajalec bi jih moral z dnem pravnomočnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odjaviti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in o tem obvestiti zavod. Če delodajalec tega ne naredi, potem takšen posameznik ni prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Smiselno podobno se dogaja pri prejemnikih denarnega nadomestila, ki se invalidsko upokojijo. Oboji ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. S takšnim ravnanjem so ogrožene njihove pravice do zdravstvenega varstva, zdravja in dostojanstva. Varuh je zato Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predlagal uskladitev postopkov pridobitve pravice do pokojnine ter prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje, čemur je zavod sledil in o tem izdal posebno navodilo. (več)

Varuh je opozoril, da je predlog pravilnika o izvajanju osebne asistence enega od izvajalcev v neskladju z zakonodajo

Pobudnik, uporabnik osebne asistence, je Varuha opozoril na sporno besedilo predloga Pravilnika o izvajanju osebne asistence enega od izvajalcev osebne asistence v državi. MDDSZ je v zadevi najprej zavzelo stališče, da posredovani pravilnik izvajalca ustreza določbi 23. člena Pravilnika o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18, 13/19 in 128/20). Varuh pa je glede tega menil, da Zakon o osebni asistenci (ZOA) določa dolžnosti uporabnikov zgolj v 32. členu, v katerem določa globo za prekršek. Dodatno pa isti zakon v 13. členu med drugim predvideva izvedbeni načrt, ki je pisni dogovor, ki ga (so)pripravi in s tem (so)sprejme tudi uporabnik storitve. Izvedbeni načrt poleg storitev osebne asistence, ki izhajajo iz odločbe, vsebuje tudi opredelitev vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, izbiro enega ali več osebnih asistentov, ki bodo opravljali osebno asistenco pri uporabniku, terminski plan izvajanja osebne asistence ter pravice in obveznosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev. ZOA na drugih mestih ne določa kakršnihkoli dodatnih obveznosti, ki bi jih bilo mogoče naprtiti uporabniku osebne asistence, in hkrati ta zakon nikjer tudi ne napotuje na urejanje pravic in dolžnosti s pravilnikom. Razen izjeme, predvidene v 13. členu, torej opredeljevanja pravic in dolžnosti, ki pa mora biti dogovorjeno v sporazumu z uporabnikom, po mnenju Varuha ni dovoljeno nobeno dodatno omejevanje dostopa do ali koriščenja pravice, vključno z opredeljevanjem, kdaj se z izvajanjem osebne asistence preneha, ne na ravni podzakonskih aktov, ki bi jih sprejemali državni organi, še manj pa na ravni internih aktov, ki jih sprejemajo izvajalci osebne asistence. Res je, da navedeni predlog pravilnika izvajalca še ni veljal, zato tudi ni mogel povzročati posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar je Varuh zavzel stališče, da bi v primeru veljave takšnega pravilnika bilo to v neskladju z več določbami Ustave in ZOA. MDDSZ je stališče Varuha sprejelo in je dotičnega izvajalca osebne asistence opozorilo, naj bo pri sprejemanju novega pravilnika o izvajanju osebne asistence pozoren na varstvo pravic uporabnikov osebne asistence ter morebitne diskriminatorne določbe. (več)

Varuh meni, da se nedopustno onemogoča doplačilo nadstandardne storitve (vstavitve večžariščne leče)

Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je potreboval operacijo sive mrene in zamenjavo leče. Pobudnik je želel vstavitev večžariščne leče, ki predstavlja nadstandard, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa mu je pojasnil, da doplačilo nadstandardne leče ni mogoče. Varuh je ZZZS predlagal, da zavarovancem omogoči doplačilo nadstandardne storitve, saj ni razumno, da se pacientu (če se odloči za »nadstandardno lečo«) ne omogoči plačila pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi mu sicer pripadala, če bi se odločil za lečo, ki ni predmet nadstandarda. ZZZS našega predloga ni sprejel. Varuh ocenjuje, da je ZZZS v primeru pobudnika kršil določbe 14. in 22. člena Ustave in načelo dobrega upravljanja.

V zvezi s tem se je sicer že pred časom podobno kot Varuh opredelil tudi Razširjen strokovni kolegij za oftalmologijo (RSK) na 76. sestanku RSK dne 3. 12. 2014. RSK meni, da ima vsak pacient pravico do standardne operacije sive mrene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. RSK je zato predlagal, da pacient, ki izbere nadstandardno storitev, doplača storitev v znesku, ki je nad standardno storitvijo. RSK še pojasnjuje, da pri operacijah sive mrene z vstavitvijo večžariščne leče ne gre zgolj za vstavitev in uporabo druge (nadstandardne) leče, temveč je celoten postopek obravnave bolnika nekoliko drugačen od standardnega operacijskega posega, zlasti v delu priprave bolnika na operacijo in implantacije, ki je pri vstavitvi večžariščne leče zahtevnejši. Gre torej za doplačilo nadstandardne storitve in ne le za doplačilo nadstandardne leče. Varuh tako ne vidi nobene razumne razlage, da ZZZS ne sprejme tudi argumentacije RSK. (več)

Posredovanje Varuha pri MDDSZ glede uresničevanja pravic oseb z gluhoslepoto

Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je opozoril na problematiko uresničevanja pravic oseb z gluhoslepoto, pri čemer je posebej poudaril njihovo prikrajšanost do pravice do jezika, sporazumevanja, dostopnosti informacij ter posledično vključenosti v družbo. V pismu Varuhu pa je pobudnik posebej opozoril še na stiske oseb z gluhoslepoto, ki so posledica ukrepov za zajezitev širjenja covid-19. Varuh je na MDDSZ naslovil dopis, v katerem je opozoril na specifičen položaj in potrebe gluhoslepih v času epidemije ter ministrstvo pozval, da ga seznani s sprejetimi in načrtovanimi posebnimi ukrepi, povezanimi s specifičnimi potrebami gluhoslepih oseb v času epidemije covid-19 ter se opredeli glede drugih predlogov pobudnika. Na odgovor Varuh še čaka.

Varuh posredoval glede solidarnostnega dodatka v okviru protikoronskih ukrepov

Varuh je v vednost prejel dopis, naslovljen na MDDSZ, ki opozarja na »diskriminatorne ukrepe, ki jih je sprejela vlada v okviru zadnjega proti-koronskega ukrepa (PKP 7)«, ker so bili ob izplačilu solidarnostnega dodatka izpuščeni prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (večina prejemnikov so osebe z motnjami v duševnem razvoju) in družinski pomočniki«. V zvezi s tem se je januarja na MDDSZ obrnil tudi Varuh in podal mnenje, da ni videti prepričljivih razlogov za to, da v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 omenjeni ranljivi skupini oseb ni namenjena enkratna solidarnostna pomoč. MDDSZ je Varuhu na to odgovorilo, da so bili v okviru interventne zakonodaje osmega protikoronskega paketa oziroma PKP8 do solidarnostnega dodatka v višini 150 EUR upravičeni upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov.

Problematika nameščanja in ustrezne obravnave otrok in mladostnikov s prevladujočimi težavami v duševnem zdravju ter motnjami v duševnem in telesnem razvoju

Varuh obravnava primer neustrezne nastanitve mladoletnika, ki je (še vedno) nastanjen v Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani pa naj bi bil sprejet na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki je namenjen odraslim, prav tako pa ne izvaja programa vzgoje in izobraževanja, do katerega je mladoletnik upravičen. Varuh je glede tega na sestanku zbral vse odgovorne za ureditev problematike nameščanja in ustrezne obravnave otrok in mladostnikov s prevladujočimi težavami v duševnem zdravju ter motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Na tem sestanku so bili ob udeležbi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje, ministrice za pravosodje in ministrice za izobraževanje, znanost in šport sprejeti sklepi o rešitvi problematike. Izvedbo teh bo Varuh spremljal.

Inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem zahteve dostopnosti objektov

Na podlagi pobude, v kateri je bila izpostavljena problematika nadzora na področju odpravljanja arhitekturnih ovir, je Varuh na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) naslovil predlog, naj okrepi nadzor nad izpolnjevanjem bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov - tj. dostopnosti objektov vsem ljudem, ne glede na njihovo oviranost. IRSOP se je Varuhu odzval s pojasnilom, da so določili gradbenega inšpektorja, specializiranega za obravnavo bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov, in oblikovali specializirano delovno skupino za to bistveno zahtevo ter da bodo po potrebi specializacijo na tem področju razširili še na več gradbenih inšpektorjev.

Varuh preverja dostopnost centrov za socialno delo

Na Varuha se je anonimno obrnil pobudnik, ki je obvestil, da imajo na Centru za socialno delo v Sežani neustrezne prostore za osebe, ki težko hodijo po stopnicah. Na podlagi te pobude se je Varuh odločil, da bo preveril, kako je z dostopnostjo centrov za socialno delo po vsej Sloveniji in v zvezi s tem že poizveduje.

Državni preventivni mehanizem je nenapovedano obiskal Dom Lukavci

Člani državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM)[1] so opravili kontrolni obisk posebnega socialno varstvenega zavoda Dom Lukavci, enote Veržej.

Varuh je priporočal zagotovitev ustreznih kapacitet za izvajanje nalog spremljanja dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti

Zakon o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti, se je 23. septembra 2020 začel uporabljati tudi za prilagoditev spletišč zavezancev, ki so bila objavljena pred 23. septembrom 2018. Od 23. septembra 2020 morajo tako vsi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje, razen nekaterih izjem, izpolnjevati zahtevane standarde spletne dostopnosti. V skladu z ZDSMA mora skladnost spletišč z zahtevami glede dostopnosti redno spremljati Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost (v nadaljevanju: URSIV), za inšpekcijski nadzor po ZDSMA pa so pristojni inšpektorji za informacijsko družbo.

URSIV mora tudi vsako tretje leto o rezultatih spremljanja, vključno s podatki merjenja ter informacijami o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, poročati Evropski komisiji. Varuh se je 23. 9. 2020 in nato dodatno še 8. 12. 2020 obrnil na pristojno Ministrstvo za javno upravo za informacijo o tem, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti spletišč, pa tudi za seznam vseh, ki so po 2. in 3. členu ZDSMA zavezanci za prilagoditev spletišč. URSIV se je odzvala s pojasnilom, da s točnim podatkom o tem, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti, ne razpolaga. Opozorili pa so tudi, da za učinkovito opravljanje nalog nadzora po ZDSMA nimajo ustreznih kapacitet (dovolj zaposlenih inšpektorjev in uradnikov). Varuh je zato na Vlado Republike Slovenije naslovil priporočilo, naj URSIV zagotovi ustrezne kapacitete za izvajanje nalog v skladu z 10. in 11. členom ZDSMA. Vladne opredelitve do priporočila Varuh še ni prejel. 

Sestanek s predstavniki Sekcije koncesionarjev varstveno delovnih centrov Slovenije

Varuh je na skupni sestanek povabil predstavnike Sekcije koncesionarjev varstveno delovnih centrov Slovenije. Sestanka so se udeležili predstavniki Centra Korak, Centra Naprej, Medobčinskega društva Sožitje Maribor, Zveze Sonček, Skupnosti Barke, Želve in Društva sožitja Ptuj. Na srečanju je varuh Peter Svetina poudaril, da se institucija Varuha zavzema za pluralizacijo storitev in možnost izbire uporabnikov, ter poudaril pomen deinstitucionalizacije. (več)

Ministrstvu za pravosodje opažanja na področju uresničevanja pravic invalidov v pravosodju

Ministrstvo za pravosodje je Varuhu v vednost poslalo dopis v zvezi s pripravo vladnega poročila o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021, za leto 2020 ter novega Akcijskega programa za invalide 2022–2026. V navedenem dopisu je ministrstvo pravosodne deležnike zaprosilo, naj ga, z namenom največje možne zaščite invalidov, seznanijo s kakršnimikoli težavami, ki jih zaznavajo pri uresničevanju pravic invalidov v (pravo)sodnih postopkih in nasploh pri poslovanju z invalidi in z njimi povezanimi postopki.

Na zaprosilo se je odzval tudi Varuh in ministrstvo opozoril na nekatera opažanja, ki jih je zaznal skozi svoje delo. Pozval je k nadaljnjim prizadevanjem za ureditev fizične dostopnosti sodišč in na potrebo po zagotovitvi dostopnosti spletišč uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti. Pozval je tudi k zagotovitvi primerne nastanitve in pomoči vsem zaprtim osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebujejo dodatno pomoč in prilagojene prostore, ponovno pa je opozoril tudi na posebno ranljivost oseb z motnjami v duševnem zdravju in na spoštovanje njihovih človekovih pravic ter potrebno posebno skrb, da bodo te osebe v sodnih postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), ki v času epidemije potekajo večinoma videokonferenčno, razumele svoj položaj in svoje pravice (več).

V zvezi s pripravo novega Akcijskega programa za invalide 2022–2026 pa je Varuh opozoril še na nedavno publikacijo International Principles and Guidelines on access to Justice for persons with disabilities, ki je bila zasnovana kot praktično orodje v podporo državam pri oblikovanju in izvajanju pravosodnih sistemov, ki invalidom zagotavljajo enak dostop do pravnega varstva v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic.

Izjava za javnost ob svetovnem dnevu Downovega sindroma

Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma je varuh Peter Svetina poudaril pomen vključujoče družbe, torej družbe, ki enakovredno sprejema drugega, ter opozoril, da je otrokom z Downovim sindromom pogosto kršena pravica do enakega oziroma nediskriminatornega obravnavanja, saj se v nekaterih primerih veljavni predpisi razlagajo v njihovo škodo. V izjavi za javnost pa je ponovno poudaril tudi pomen deinstitucionalizacije. (več)

Spletni seminar o pritožbenih mehanizmih pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov

Center za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu, je februarja organiziral spletni seminar, na katerem so bili predstavljeni posamezni pritožbeni mehanizmi pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov, njihovo delo ter praksa. Posebna pozornost pa je bila pri tem dana tudi Odboru ZN za pravice invalidov. Na seminarju je bil predstavljen tudi Varuhov kratki vodič z informacijami o tem, kako in kdaj se lahko posameznik zaradi kršenja človekovih pravic obrne na omenjene odbore. (več v napovedniku in novici)

Pridobitev najvišjega statusa po Pariških načelih

Varuhu je uspelo doseči akreditacijo s statusom A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice. To je najvišji možen status, ki ga je po navedenih načelih, sprejetih s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, mogoče doseči. S tem je prvič v zgodovini priznalo institucijo s tako visokim statusom v slovenski državi. (več)

Napovedujemo:

Varuh bo skupaj s Centrom za izobraževanje v pravosodju in ostalimi soorganizator dvodnevne konference v septembru na temo problematike institucionalnega varstva otrok z motnjami v duševnem zdravju ter posledic epidemije za to populacijo.

 

Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):

 


[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

Natisni:

Sorodne novice

01.02.2024

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2023 obravnaval...

Več
- Institucionalno varstvo
27.10.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2023 obravnaval...

Več
- Institucionalno varstvo
25.07.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2023 obravnaval...

Več
- Institucionalno varstvo
20.04.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2023 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
02.02.2023

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2022 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
21.10.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2022 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
21.07.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2022 obravnaval...

Več
- Enake možnosti
26.04.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2022 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
02.02.2022

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2021 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
28.10.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2021 obravnaval...

Več
- Center za človekove pravice
02.08.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med aprilom in junijem 2021...

Več