Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Državni preventivni mehanizem večinoma nenapovedano na kraje odvzema prostosti

Državni zbor RS je na današnji seji, 22. oktobra 2020, obravnaval poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2019. Ker je varuh človekovih pravic Peter Svetina zaradi stika z obolelo osebo s covid-19 v karanteni, ga je poslankam in poslancem predstavil namestnik varuha in vodja Državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih. Naloga državnega preventivnega mehanizma je krepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, institucija Varuha pa to poslanstvo opravlja že dvanajst let.

Na podlagi Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju člani Državnega preventivnega mehanizma obiskujejo kraje, v katerih so nastanjene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost. »Državni preventivni mehanizem je namenjen krepitvi njihovega varstva pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Gre za preventivne obiske, katerih namen je preprečiti mučenje ali drugo slabo ravnanje, še preden se zgodi,« je v uvodnem nagovoru povedal namestnik Šelih. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da tudi v lanskem letu pri svojih obiskih institucij s sodelavci niso ugotovili primerov mučenja.

Kot je dejal, je Varuh v vlogi DPM v letu 2019 obiskal 63 krajev odvzema prostosti po Sloveniji: policijske postaje, zavode za prestajanje kazni zapora, Prevzgojni dom Radeče, Center za tujce, psihiatrični bolnišnici, socialnovarstvene zavode, vzgojne zavode, kjer je preverjal, kako ravnajo s posamezniki, ki jim je bila odvzeta prostost. »Velika večina teh obiskov je bila nenapovedanih, opravili pa smo tudi več kot deset tematskih obiskov, ko smo bili osredotočeni na določeno, vnaprej izbrano temo. Tako smo v sodelovanju z izvedencem medicinske stroke v domovih za starejše preverjali obravnavo starostnikov v večernih urah. Posebej smo bili pozorni na terapijo, ki jo stanovalci dobivajo, zlasti na uspavala,« je pojasnil Šelih. Dodal je, da o vsakem obisku s sodelavci pripravijo izčrpno poročilo, ki vsebujejo tudi predloge in priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izboljšanja stanja.

Državni preventivni mehanizem je v letu 2019 podal 416 priporočil, namestnik Šelih pa je ob tem pohvalil relativno dobre odzive pristojnih organov na ugotovitve DPM-ja. Obiskane ustanove skušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi pristojnosti, kot pa je že večkrat povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina, pa je nedopustno, da kar 28 priporočil DPM pristojne institucije niso upoštevale, na 10 priporočil pa sploh ni bilo odziva. Institucija Varuha človekovih pravic zato po Šelihovih besedah pričakuje, da institucije upoštevajo vsa priporočila in si želi bolj tvornega sodelovanja s pristojnimi ministrstvi, še posebej, ko gre za problematiko, zaradi katere so potrebne sistemske spremembe.

V nagovoru je namestnik Šelih izpostavil še obiske v domovih za starejše, kjer je DPM pogosto opažal kadrovsko podhranjenost, zlasti v nočnem času, ko na primer na varovanem oddelku pogosto ni neprekinjeno nikogar. Varuh je, kot že leta poprej, ugotavljal tudi velike težave s pridobivanjem pravne podlage za zadržanje v domovih, kjer varovanja stanovalcev ne izvajajo z zaklepanjem oddelka. »Ugotovili smo, da postopki za potrjevanje varovanih oddelkov na pristojnem ministrstvu potekajo zelo počasi. Trajajo tudi osem let. Domovi za starejše se tako že nekaj časa soočajo s prezasedenostjo varovanih oddelkov. Ugotovili smo celo primere, ko je bila oseba z demenco zaradi polnega oddelka nameščena v kopalnico,« je pojasnil Šelih. Ob tem pa je še poudaril, da pogosto omenjena kadrovska podhranjenost in v letošnjem letu še koronavirusna bolezen, ne moreta biti izgovor, da ljudje na varovanih oddelkih domov za starejše, kjer bivajo tisti z demenco, in v posebnih socialno varstvenih zavodih, bivajo in spijo v jedilnici, dnevnem prostoru, hodniku ali kopalnici.

Namestnik Šelih je opozoril še na problem prezasedenosti posameznih zavodov za prestajanje kazni zapora, tudi zaradi občutnega povečanja števila tujcev. Kot je dejal, namreč primanjkuje osebja na vseh področjih skrbi za osebe, ki jim je omejeno gibanje, zlasti pravosodnih policistov. Ob obisku Prevzgojnega doma Radeče je Državni preventivni mehanizem na primer tudi ocenil, da so nekateri deli doma popolnoma neprimerni in mladoletnikom izrazito neprijazni in ne prispevajo k njihovi uspešni rehabilitaciji. Prenove je nujno potreben tudi ženski zapor na Igu. Zaradi prezasedenosti in izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z razmerami v ljubljanskem zaporu pa Varuh opozarja tudi na nujnost nadaljevanja gradnje novega zapora v Ljubljani.

Vodja Državnega preventivnega mehanizma je v nagovoru izpostavil še Zakon o duševnem zdravju, saj na potrebne spremembe in dopolnitve tega zakona Varuh opozarja in čaka že več kot desetletje. »Ustavno sodišče je že dvakrat ugotovilo protiustavnost Zakona o duševnem zdravju, pristojno ministrstvo le obljublja, spremembe zakona pa še vedno ni. Nedopustno je, da zaradi neučinkovitega dela pristojnih organov in medresorskega sodelovanja novela zakona leži v predalu,« je še povedal Šelih.

Državni preventivni mehanizem bo tudi v prihodnje aktivno nadaljeval z obiski krajev odvzema prostosti in na podlagi svojih ugotovitev dajal priporočila za izboljšanje stanja, tam kjer bo to potrebno.

 

Celotno besedilo poročila Državnega preventivnega mehanizma za leto 2019

 

 

 

Natisni: