Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Duševno zdravje ni prioriteta: tudi v letu 2021 nič bližje zakonodaji na področju psihoterapije

Varuh človekovih pravic je, kot že vrsto let, tudi v letu 2021 Ministrstvo za zdravje večkrat pozval, da pristopi k urejanju področja psihoterapije. Kot smo zapisali že v Letnem poročilu Varuha za leto 2016 (str. 298), psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji sploh ni zakonsko urejena, zato tovrstne storitve opravljajo tudi popolnoma neusposobljeni posamezniki, saj niso opredeljeni pogoji o vrsti in stopnji izobrazbe, niti priznane metode dela, nihče tudi ne opravlja nadzora, pacienti pa so prepuščeni trgu in raznim kvazistrokovnjakom, katerih cilj je le hiter in velik zaslužek.

Ker psihoterapevtska dejavnost posega v človekovo zdravje, bi morali področje čim prej celovito zakonsko urediti. Ministrstvu za zdravje smo takrat priporočili, da v letu 2017 pripravi zakonsko ureditev opravljanja psihoterapevtskih storitev, pri čemer smo prejeli zagotovila, da je imenovana delovna skupina, ki bo pripravila normativno ureditev tega pomembnega področja. Ob tem velja omeniti tudi, da je Ministrstvo za zdravje takrat popolnoma jasno povedalo tudi, da je imelo v tem obdobju druge prioritete. 

Žal kaže, da se od leta 2017 prioritete Ministrstva za zdravje niso prevesile v smeri zagotavljanja psihoterapevtskih storitev prebivalcem Slovenije. Varuh je namreč na neuresničevanje zgoraj zapisanega poročila ponovno opozarjal v Letnem poročilu Varuha za leto 2017 na strani 352 in v Letnem poročilu Varuha za leto 2018 na strani 14, vendar žal neuspešno.

V letu 2019 so se namreč na Varuha obrnili nekateri člani prej omenjene delovne skupine za pripravo predloga normativne ureditve psihoterapije, ki je v letu 2018 delovala pri Ministrstvu za zdravje. Seznanili so nas, da se je omenjena delovna skupina od marca do junija 2018 sestala štirikrat, nato pa je delo delovne skupine zastalo. Nekateri člani delovne skupine so pripravili obsežno strokovno gradivo, ki vključuje osnutek področnega zakona, analizo stanja v Sloveniji, mednarodno primerjavo normativnih ureditev psihoterapije, etični kodeks itd., vendar odziva na gradivo niso prejeli.

Varuh je v zvezi s trditvami članov delovne skupine opravil več poizvedb, med drugim tudi pri Ministrstvu za zdravje, in ugotovil, da so s prenehanjem delovanja delovne skupine ob koncu leta 2018 zastale vse aktivnosti na tem področju, pri čemer naj bi po našem razumevanju temu botrovala predvsem nasprotujoča si stališča dveh polov stroke, ki se nikakor ne more zediniti kako pristopiti k urejanju tega področja. Takrat smo zapisali, da Varuh sicer razume, da je za oblikovanje predloga zakona ključna uskladitev različnih strokovnih stališč, vendar pa ne razume, kako naj bi do tovrstne uskladitve prišlo, če se delovna skupina ne sestaja več. Tudi sicer razhajanja v stroki, ki so del demokratične družbe, za katero je značilen pluralizem mnenj, ne smejo biti ovira za sprejetje nujnih ukrepov za zagotavljanje duševnega zdravja marsikaterega prebivalca Slovenije. Letno poročilo Varuh za leto 2019, Normativna ureditev psihoterapije le mrtva črka na papirju. V luči navedenega se je Varuh na Ministrstvo za zdravje obrnil tudi v letu 2020, ko smo prosili, da nam navedeno ministrstvo sporoči, kdaj bo (znova) pristopilo k ureditvi področja psihoterapije, ki je v času, ko naša življenja kroji koronavirus, še toliko bolj pomembno.  

Na odgovor Ministrstva za zdravje smo kljub več posredovanim urgencam in dopisom čakali do septembra 2021. Omenjeno ministrstvo je zapisalo, da se zaveda nujnosti ureditve področja psihoterapije in bo nadaljevalo s pripravo delovnega gradiva za normativno ureditev tega področja, ko bo to najhitreje možno, upoštevajoč razpoložljive kadrovske vire in postavljene prioritete.

V letih 2020 in 2021 so bile na področju normativne dejavnosti prioritete ministrstva usmerjene predvsem na obvladovanje epidemije covida-19 in odpravljanje posledic le-te, zagotovitev pravnih podlag za omejitvene ukrepe, zajezitev nadaljnjega širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter njihove kvalitete, vključno z zakonom, ki bo urejal investicije v zdravstvo. Potekajo tudi pogajanja v zvezi s plačami v zdravstvu. To, tako Ministrstvo za zdravje, bodo prioritete ministrstva tudi v prihodnje, zato se ne more obvezati, da bo v kratkem nadaljevalo s pripravo vsebin, povezanih z normativno ureditvijo psihoterapije. Ministrstvo tudi meni, da glede na roke, ki so predpisani v postopkih obravnave vladnega gradiva oziroma v zakonodajnem postopku, ne bi bilo mogoče doseči sprejema in objave predpisa v tem mandatnem obdobju Državnega zbora Republike Slovenije, si bo pa kljub temu prizadevalo za napredek pri omenjenem delovnem gradivu.

Varuh pojasnila Ministrstva za zdravje sicer razume, vendar meni, da je ustrezna pravna ureditev psihoterapije nujna, tudi zaradi pandemije covida-19. To stališče bomo zastopali še naprej, saj menimo, da je duševno zdravje prebivalcev Slovenije treba obravnavati z vso resnostjo. Glede na navedeno smo Ministrstvo za zdravje pozvali, da k pravni ureditvi področja psihoterapije pristopi prioritetno. V času pisanja tega primera odgovora Ministrstva za zdravje še nismo prejeli. 9.4-53/2019

Natisni: