Zdravstvena obravnava zaprtih oseb je pomembna, saj ima vsak posameznik pravico do dostojanstvenega zdravljenja in zdravstvenega varstva. Pri tem pa je treba zagotavljati tudi ustrezno varovanje osebnostnih pravic in zasebnosti ter ohranjanje zaupnosti zdravstvenih podatkov. Poleg zavodskega osebja je za to odgovorno tudi zdravstveno osebje in zavod, kjer se izvaja zdravstvena obravnava.
* * *
Pobudnik je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) obvestil, da so ga pravosodni policisti spremljali na preglede v zdravstvene ustanove zunaj zavoda, kjer prestaja zaporno kazen. Poudaril je, da so bili pravosodni policisti prisotni pri njegovih zdravniških pregledih, zdravstveno dokumentacijo pa so v nezaprtih ovojnicah dostavili v zdravstveno ustanovo ali jo prinesli v zavodsko ambulanto. Zato je pobudnik menil, da so se imeli pravosodni policisti možnost seznaniti s podatki, ki se tičejo njegovega zdravstvenega stanja.
Varuh je v zvezi s tem zaprosil URSIKS za pojasnilo. Ta je pojasnila, da so pravosodni policisti pri zdravniškem pregledu zaprtih oseb prisotni le izjemoma, ko za to obstaja ustrezna varnostna ocena glede potrebe po zagotavljanju varnosti, reda, discipline ali preprečitve bega.[1] Ob tem pa se morajo sicer pravosodni policisti zavedati pomena zaupnosti zdravstvenih podatkov zaprtih oseb in so jih ob tem tudi dolžni varovati kot poklicno skrivnost.[2]
URSIKS je potrdila, da so se spremstva pobudnika glede na oceno begosumnosti zunaj zavoda izvajala tako, da so ga imeli pravosodni policisti ves čas v vidnem polju. Njihova navzočnost naj bi bila zato potrebna tudi v času zdravniških pregledov v zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda. V primerih, ki jih je izpostavil pobudnik, je URSIKS pojasnila še, da je bila dokumentacija, ki jo je za spremstva pripravilo osebje zavodske ambulante, v odprtih oziroma nezalepljenih ovojnicah. Po navedbah URSIKS se pravosodni policisti naj ne bi seznanjali z vsebino ovojnic. Zdravstveno dokumentacijo (napotnico z datumom in uro pregleda) za namen spremstva zaprte osebe v zdravstveno organizacijo zunaj zavoda naj bi sicer vedno pripravljalo (zdravstveno) osebje v zavodski ambulanti. Ob tem je URSIKS omenila, da imajo zunanje zdravstvene ustanove različne prakse pri izdajanju izvidov in zdravstvene dokumentacije. V nekaterih primerih naj bi se ti izvidi pošiljali po pošti, v drugih pa se izročijo po pregledu. Ob tem naj bi obstajala možnost, da zdravstveno osebje izroči dokumentacijo v nezaprti ovojnici. Pravosodni policisti pa v nadaljevanju dokumentacijo le dostavijo v zavodsko ambulanto in je ne prebirajo.
Zaradi opozorila v primeru pobudnika, da je dokumentacija, ki jo je za spremstva pripravilo osebje zavodske ambulante, v odprtih oziroma nezalepljenih ovojnicah, so v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana sprejeli ukrep, da zdravstveno osebje v zavodski ambulanti, ki pripravlja napotnice za spremstva, le-to dostavi pravosodnim policistom v pisarno za spremstva v zaprti in zalepljeni ovojnici, pravosodni policisti, ki izvedejo spremstvo, pa pred začetkom spremstva to ovojnico izročijo obsojencu. Prav tako so sprejeli ukrep, da bo po končani zdravstveni obravnavi zaprta oseba sama vzela izvide in jih po prihodu nazaj v zavod odložila v za to namenjen zaprt in zaklenjen nabiralnik, do katerega bo imelo ključ samo osebje zavodske ambulante. URSIKS je sicer ob tem izrazila bojazen, da bi lahko to v nekaterih primerih povzročilo zamudo pri dostavi dokumentacije v zavodsko ambulanto.
Glede na prejeta pojasnila URSIKS v zadevi pobudnika Varuh ni ugotovil nepravilnosti. Ob tem pa je sicer URSIKS spodbudil, da s sprejetima ukrepoma v ZPKZ Ljubljana (ki se nanašata na ravnanje z zdravstveno dokumentacijo), ki ju šteje za primer dobre prakse, seznani tudi druge zavode za prestajanje kazni zapora. Varuh je ob tem tudi priporočil, da se v zvezi z izraženo bojaznijo URSIKS (ki je v posameznih primerih lahko povsem na mestu) dodatno poišče najustreznejša rešitev za pravočasno dostavo dokumentacije v zavodsko ambulanto. 8.2-40/2022
[1] Prvi odstavek 37. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (PIKZ) zavodom za prestajanje kazni zapora nalaga dolžnost, da obsojencu omogočijo zaupnost pri komunikaciji z zdravnikom kot tudi pri izročanju zdravstvene dokumentacije in pri zdravstveni obravnavi. Zdravstveni pregledi se tako opravljajo zunaj vidnega in slušnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline. V primeru, ko je obsojenec poslan na zdravljenje zunaj zavoda, direktor zavoda odredi ukrepe za preprečitev bega obsojenca, pri čemer ukrepe določi glede na njegovo varnostno oceno, mnenje zdravnika o njegovih fizičnih sposobnostih in druge pomembne okoliščine (četrti odstavek 38. člena PIKZ).
[2] Pravosodni policisti so v skladu s prvim odstavkom 235. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) dolžni skrbeti za varnost, red in disciplino tako, da varujejo zavod in obsojence, spremljajo obsojence zunaj zavoda in opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon. Na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) so lahko pri zdravstveni obravnavi navzoče tudi druge osebe, če tako določa zakon. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZPacP so zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci in osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
