Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 1. decembra 2022, predstavil Posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide, ki ga je pripravila institucija Varuha in bo danes posredovano tudi v Državni zbor RS.
Na predstavitvi so svoje izkušnje o (ne)dostopnosti centrov in drugih javnih ustanov podelili tudi Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Matjaž Juhart, generalni sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Strinjali so se, da je nedopustno, da se skoraj 12 let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno mnogokrat znajdejo pred številnimi nepremostljivimi ovirami, ki jim otežujejo vstop ali gibanje v javni šoli, centru za socialno delo, lekarni ali drugi javni ustanovi.
»Omogočanje fizičnega dostopa do objektov v javni rabi, dostopa do informacij, komunikacij in drugih storitev, ki so namenjene javnosti, tudi za gibalno oziroma senzorno ovirane ljudi je pomemben element zagotavljanja enakih možnosti invalidov. Problem nedostopnosti je večplasten, zadeva mnoge stavbe v javni rabi in nasloviti ga je treba celostno, pa vendar so mogoče tudi nekatere hitre rešitve. To smo ugotovili ob naših poizvedbah na vseh 63 enotah centrov za socialno delo, ki so objekti v javni rabi, ko smo preverjali njihovo dostopnost za gibalno in senzorno ovirane invalide. Kot izhaja iz posebnega poročila, ki smo ga pripravili, smo prejeli nekatere nadvse povedne odgovore, ki jih v poročilu navajamo, predvsem pa smo ugotovili, da stanje ni optimalno. Še več, v nekaterih primerih je celo kritično,« je izpostavil varuh Svetina.
Varuh človekovih pravic je med drugim ugotovil, da štiri enote centrov še lani niso imele zagotovljene fizične dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane, devet objektov, kjer poslujejo centri, pa ni imelo invalidom zagotovljenih parkirišč. »18 enot centrov za socialno delo ni imelo sanitarij, dostopnih za invalide. Invalide so zato usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. To je nesprejemljivo in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot centrov za socialno delo,« je bil kritičen Svetina.
Kot je še dejal, je stanje glede dostopnosti z vidika senzornih oviranosti, kot izhaja iz posebnega poročila institucije Varuha, žal še slabše. Le dobra polovica enot je imela na primer jasno označen vhod, ki omogoča neoviran dostop osebam z motnjami sluha oziroma vida. Le ena enota od vseh enot v državi je imela v času preverjanja taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi ni zagotavljala nobena enota centrov za socialno delo. Prav tako noben center za socialno delo v državi ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Morebitne možnosti vgradnje slušnih zank tudi žal ni na nobenem izmed slovenskih centrov za socialno delo.
»V centre za socialno delo prihajajo posamezniki v hudih stiskah, zato je povsem nesprejemljivo, da takšne ustanove niso dostopne prav ljudem, ko jih potrebujejo. Slovenska zakonodaja že več kot desetletje določa, da je naloga vlade in njenih ministrstev, da ustvarjajo in zagotavljajo enake možnosti za invalide, toda glede na ugotovljene pomanjkljivosti v centrih za socialno delo lahko z gotovostjo trdim, da odgovorni doslej v praksi niso opravili svojega dela, pa čeprav so si morda v teoriji prizadevali za priznanje dostojanstva slehernika in ustvarjanje enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja. Od države zato pričakujem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje. S stanjem, ki smo mu priča, invalide in ljudi, ki so gibalno ali senzorno ovirani in zaradi tega še bolj ranljivi odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic,« je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.