Natisni vsebino

3.1.3. Odnosi z mediji in obveščanje javnosti

Letno poročilo 2001 - Poglavje 3.1.3.

3.1.3. Odnosi z mediji in obveščanje javnosti

Drugi varuh človekovih pravic je ob nastopu šestletnega mandatavečkrat poudaril, da se bo pri svojem delu opiral na medije. Tako vfazi preventive kot kurative varuh med drugim izvaja pritisk na državneorgane, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, dasvoje delo opravljajo korektno, kar pomeni, da odpravijo povzročenekršitve pravic in pazijo, da do njih sploh ne bi prihajalo. V svojiosnovi opravljajo enako nalogo s še širšimi pooblastili tudi mediji.Sodelovanje varuha in medijev lahko občutno poveča pritisk na organe v presečni množici (državni organi, organi lokalnihskupnosti in nosilci javnih pooblastil), pripomore k hitrejšemureševanju težav, ki zadevajo širše množice, k odpravljanju sistemskihnepravilnosti in razbijanju ukoreninjenih dojemanj in ravnanj. Mediji so varuhovo roko v letu 2001 sprejeli.


Varuh se je odločil o svojem delu, kršitvah in rešitvah javnostprek medijev obveščati mesečno. Začel je junija in imel do konca letaštiri redne novinarske konference (junij, julij, september, december).Pred nastopom mandata je novinarsko konferenco februarja vodilnamestnik varuha Aleš Butala.


Med drugim je v luči tragičnih septembrskih dogodkov v ZDA opozoril na morebitno zlorabo pojma varnost (pod pretvezo zavarovanja nekoga ali česa lahko kaj hitro pride do kratenja svobode in s tem človekovih pravic) in na nujen razmislek javnih oseb ob dajanju izjav, ki spodbujajo diskriminacijo.


O svojem delu je vedno znova spregovoril tudi na novinarskihkonferencah med poslovanjem zunaj sedeža, v številnih nastopih naosrednjih, regionalnih in lokalnih radijskih in televizijskih postajahter v pogovorih za različne tiskane medije.


Varuh je v letu 2001 opravil vrsto intervjujev in sodeloval vštevilnih televizijskih in radijskih oddajah osrednjih in regionalnihpostaj. Mediji so informacije o delu varuha, njegove ugotovitve in izjave povzeli v približno 330 prispevkih,s čimer so izdatno pripomogli k dvigu poznavanja človekovih pravic, kodpravi nekaterih kršitev in pretočnosti komunikacije med varuhom innekaterimi organi.


Varuha so k sodelovanju vabili različni mediji. Vsakih štirinajst dni objavlja svojo kolumno dnevnem časopisu Dnevnik.


Na pobudo Informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope sose 15. 10. srečali podpisniki pisma o pripravi serije oddaj očlovekovih pravicah. Do izteka leta uresničitve zamisli ni bilo.


Varuh ima osebno izkaznico v obliki zloženke z osnovnimi podatkio inštituciji, njenem namenu, načinih dela in ciljih. Veliko dostopnostinštitucije varuha je omogočila tudi razširjenost IT tehnologij,predvsem interneta. Od 2. novembra 2000 do 12. oktobra 2001 je spletnostran varuha http://www.varuh-rs.si obiskalo 19.700 obiskovalcev, 149 posameznikov je prek spletne pošte info@varuh-rs.si podalo pobudo, nekaj deset pa se jih je po tej poti nanj obrnilo ssplošnimi vprašanji, pripombami ali željo po različnih informacijah.


Spletna stran jedrnato podaja tudi osnovne informacije oorganizacijski strukturi VČP, pravnih podlagah inštitucije in aktualnihinformacijah o delu VČP. Redna poročila z novinarskih konferenc inavtorski izdelki zaposlenih v VČP omogočajo uporabniku spletne strani,da dobi osnovne ali poglobljene informacije o kršitvah pravic in onačinih za odpravo le-teh. Spletna stran ima tako promocijski kot tudiizobraževalni namen. Na njej imajo svoj kotiček tudi otroci, uporabnapa je tudi kot povezava z drugimi sorodnimi spletnimi stranmi.


Z razpoložljivimi komunikacijskimi orodji in načinikomuniciranja je nemogoče prodreti do prav vseh ciljnih javnosti. Vletu 2001 smo v uradu VČP začeli oblikovati strategije pristopa krazličnim skupinam (predvsem deprivilegiranim in marginaliziranim).


Ta vključuje tudi nujno prepoznavnost inštituta varuha. Čeprav je inštitut VČP pri večini državljanov Slovenije precej prepoznaven, pa nekateri spregledajo njegovo neodvisnost in ga še zmerom umeščajo pod delovno okrilje vlade.Menijo, da je urad varuha samo še en vladni urad, ali pač neka državnaslužba. Premalo je širše izpostavljena neodvisnost inštitucije, kar bilahko dosegli z učinkovito celostno grafično podobo, katere idejnozasnovo smo začeli v letu 2001 in bo realizirana v letu 2002. Celostnagrafična podoba bo pripomogla k večji prepoznavnosti VČP in boodpravljala zmote o njegovi umestitvi v državni aparat.


Z jasno definirano vlogo VČP tudi na ta način bomo skozistrategije skušali človekove pravice približati skupinam z manjšozavestjo o svojih pravicah in o pravicah drugih. Pomagali bomo ljudem,da se bodo učinkoviteje spopadli s težavami. Zaupanje v sistem, da bokršitev odpravil, pa bomo lahko dvignili le v stalnem sodelovanju zdržavo.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt