Natisni vsebino

2.1. Ustavne pravice

2.1. USTAVNE PRAVICE

2.1.0. Uvod

Med vsemi področji varuha se je v letu 2001 najbolj povečalo število obravnavanih zadev na področju ustavnih pravic, čeprav absolutna številka (90) ni tako velika. V to področje uvrščamo pobude, pri katerih gre za različne kršitve temeljnih ustavnih pravic. Največ zadev ni uvrščenih v klasifikacijska podpodročja, ki smo jih zastavili na začetku dela varuha, pač pa v podpodročje “ostale ustavne pravice”. Zato je raznovrstnost zadev zelo velika. V nadaljevanju prikazujemo zaokrožene sklope problemov, ki smo jih obravnavali, posebej pa pomembnejše zadeve s tega področja.


V minulem letu je bil opravljen naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. V zvezi z referendumom smo prejeli nekaj pobud, največ takšnih, v katerih so pobudniki varuhu predlagali, naj ga skuša preprečiti, ker naj bi bil po mnenju nekaterih pobudnikov nepotreben in ker naj bi posegal v človekove pravice, zagotovljene z ustavo. Varuh je te pobude proučil in tudi po posvetu z zunanjimi pravnimi strokovnjaki ugotovil, da ni ustavnih in drugih pravnih možnosti, da bi se izvedba referenduma lahko ustavila ali preprečila.


V zvezi z referendumom smo prejeli nekaj pobud, med katerimi omenjamo tisto, ki se nanaša na dostopnost volišča invalidom in drugim z oteženim gibanjem. Volišče je bilo namreč v visokem prvem nadstropju. Strinjali smo se s pobudnikom, da morajo biti volišča čim bolj dostopna in brez arhitektonskih ovir, opozorili pa smo na možnost volitev na domu, kar je treba pristojni volilni komisiji sporočiti najmanj tri dni pred izvedbo volitev ali referendumov.


Prejeli smo tudi kar nekaj pobud invalidskih organizacij, ki so želele pomoč varuha pri merilih za delitev in razdeljevanje sredstev za delo invalidskih organizacij. Posamezne invalidske organizacije in njihova združenja niso zadovoljni z delovanjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Navajajo, da se na njihove predloge in kritike doslej vlada in pristojno ministrstvo nista ustrezno odzvala. Opozarjajo tudi, da ni učinkovitih pravnih sredstev oziroma sodnega varstva zoper odločitve organov FIHO. Nekaj pobudnikov se je obrnilo na nas tudi ob sprejemanju Zakona o invalidskih organizacijah, nekaj invalidskih organizacij pa je želelo pomoč varuha pri vključevanju v zvezo društev invalidov. Pobudnikom smo odgovarjali, da varuh v teh zadevah nima neposrednih pristojnosti, predvsem pa ne more vplivati na vsebino odločitev organov invalidskih organizacij in FIHO; prav tako ne moremo sodelovati v zakonodajnem postopku kot zagovorniki posameznih skupin ali društev. Opozorili pa smo, da zoper odločitve organov FIHO obstaja možnost upravnega spora, predpise, ki urejajo njegov položaj in pooblastila, pa lahko presoja ustavno sodišče. Ocenjujemo tudi, da bi se v urejanje tega področja in spore v okviru invalidskih organizacij in med njimi moral aktivneje vključiti Urad vlade za invalide.


Omenimo lahko tudi spore v okviru lokalnih skupnosti; med županom in občinskim svetom ter med krajevnimi skupnostmi. Upoštevaje samoupravo lokalnih skupnosti varuh v teh zadevah nima veliko možnosti za poseganje, zato pobudnikom predlagamo, naj odprta vprašanja rešujejo v okviru demokratično izvoljenih organov občine, predvsem občinskega sveta. Napotili smo jih tudi na pomoč pristojnih državnih organov, predvsem na vladno službo za lokalno samoupravo, ki lahko pomaga pri reševanju tovrstnih zadev.


Nekaj pobudnikov se je na varuha obrnilo tudi zaradi slabe zaščite potrošnikov in ker ni učinkovitih pritožbenih možnosti pri uporabi monopolnih storitev na področju gospodarskih javnih služb. Že pred leti smo s svojimi predlogi pripomogli, da je bila v okviru Telekoma uvedena dodatna pritožbena pot, pri izvajanju katere sodelujejo tudi zunanji neodvisni posamezniki. Vendar pa to ni dovolj, zato menimo, da bi bilo treba s predpisi vzpostaviti učinkovite pritožbene poti pri monopolnih izvajalcih gospodarskih javnih služb vključno z neformalnimi, ki bi bile primerljive z vlogo ombudsmana. To velja tudi za monopolne izvajalce gospodarskih javnih služb.


Omenimo lahko tudi pobudo, v kateri nas pobudnik opozarja na sprejem Uredbe o nabavi, posesti in nošenju orožja v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 51/2001), ki ureja pravico do nošenja in uporabe orožja za uslužbence Sove, čeprav za ta akt ni izrecne zakonske podlage.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.