Natisni vsebino

3.2. Način in oblike dela

Letno poročilo 1997 - Poglavje 3.2.

NAČIN IN OBLIKE DELA

Odnosi z državnimi in drugimi institucijami

V razmerjih do državnih in drugih organov se dogaja, da moramo večkrat urgirati za odgovor, ker nismo prejeli odgovora v danem roku. So tudi primeri, ko organ sicer pravočasno odgovori, vendar je vsebina odgovora izmikajoča se in ne omogoča nadaljnje obravnave pobude. Prav tako so primeri, ko nam organi odgovarjajo z neustrezne ravni odgovornosti. Omenimo naj tudi, da smo nezadovoljni z ravnanjem predsednika vlade, ki ni odgovoril na pismo varuha, ki se je nanašalo na probleme, ki bi jih bilo treba čimpreje razrešiti. Tako ravnanje ni sprejemljivo, če upoštevamo, da se varuh nanj neposredno obrača izjemoma, in sicer samo tedaj, ko gre za razreševanje problemov širšega pomena oziroma ko je potrebno sodelovanje več ministrstev. Ne glede na navedeno pa lahko ugotovimo, da v večini primerov ni posebnih problemov glede sodelovanja z državnimi in drugimi organi.

Takoj po oblikovanju vlade je varuh imel pogovore s tistimi ministri, na katerih delo se je nanašalo največ pobud posameznikov, ki so se obračali nanj. Glede na pereč položaj na področju sodstva se je varuh najprej srečal z ministrom za pravosodje. Opozoril ga je na problem odločanja zunaj razumnega roka zaradi prevelikih zaostankov na nekaterih sodiščih. V zvezi s tem je minister seznanil varuha z ukrepi, ki jih namerava predlagati za izboljšanje tega položaja. Na pogovoru so bila obravnavana tudi nekatera vprašanja, ki se nanašajo na pritožbe pripornikov in obsojencev.

Na pogovoru z ministrom za notranje zadeve so bila obravnavana vprašanja v zvezi z delovanjem državne uprave. Varuh je opozori, da se na splošno ne upoštevajo roki v nekaterih upravnih postopkih, zlasti v postopkih denacionalizacije in v postopkih pridobivanja državljanstva ter statusa tujca. Glede policije je varuh pohvalil učinkovite notranje pritožbene možnosti in hkrati opozoril na nekatere kršitve, ki se nanašajo na postopke policije zoper posameznike, ki so se obračali nanj. Varuh je tudi izrazil mnenje, da bi bilo nujno novelirati nekatere predpise s področja pristojnosti ministrstva, in omenil zlasti zakon o upravnem postopku, zakon o javnih uslužbencih in zakon o policiji.

Varuh je ministra za obrambo opozoril, da ministrstvo ne odgovarja na nekatere naše poizvedbe, da odgovarja mimo postavljenih vprašanj, in na druge podobne pojave, ki niso sprejemljivi z vidika korektnega sodelovanja. Varuh je ministra tudi seznanil, da iz naših pobud razberemo dokaj tog odnos ministrstva pri obravnavi problemov, s katerimi se posamezniki neposredno obračajo na ministrstvo. Z ministrom sta se tudi dotaknila vprašanj, ki so povezana z deložacijami iz vojaških stanovanj, z odkupi vojaških stanovanj, z delovnopravnimi pritožbami častnikov Slovenske vojske in pa z zadržki, ki jih uveljavlja ministrstvo za posamezne osebe v upravnih in drugih postopkih.

Izhodišče pogovora z ministrom za delo, družino in socialne zadeve je bilo v ugotovitvi, da je čedalje več ljudi v slabem gmotnem položaju. To dejstvo potrjuje podatek o znatni rasti števila socialnih pomoči.Varuh je ministra seznanil s problematiko, s katero se srečuje pri obravnavi posameznih pobud. Tako ga je opozoril na potrebo po ureditvi položaja zavetišč in materinskih domov, na problem starejših brezposlenih oseb, na problem vojaških pokojnin in na počasno opravljanje revizij odločb, izdanih na podlagi zakona o žrtvah vojnega nasilja. Na pogovoru se je pokazalo, da sta potrebna boljši nadzor nad delovanjem invalidskih podjetij in nova strategija zaposlovanja invalidov in starejših oseb.

Z ministrom za okolje in prostor so bila obravnavana vprašanja glede dolgotrajnosti postopkov na drugi stopnji, meril glede vrstnega reda izvršitve inšpekcijskih odločb in vprašanja s področja stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja. Varuh je tudi opozoril na določeno zmedo oziroma neusklajenost, ki nastaja zato, ker občine sprejemajo različne odloke na področju urejanja prostora. Minister je povedal, da pričakuje izboljšanje pri reševanju pritožb, in sicer s sprejetjem novega zakona, ki bo združil postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Ministra za zdravstvo smo seznanili s problematiko na področju zdravstva, ki izhaja iz prejetih pobud. Varuh je ponovil svojo lansko ugotovitev, da pritožbeni mehanizmi v zdravstvu še vedno niso pregledni. Varuh je tudi sprožil nekatera vprašanja glede izvajanja strokovnega nadzora in ugotovil potrebo po spremembi in dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti. Opozoril je tudi, da je nujna nova ureditev glede napotitve na zdravljenje v psihiatrične bolnišnice proti volji posameznika.

Varuh je tudi opravil pogovore z nekaterimi predstavniki drugih organov in institucij. Tako se je sestal z direktorjem Odškodninskega sklada RS glede vloge sklada v denacionalizacijskih postopkih. Varuh se je sestal tudi z direktorjem urada za invalide in z nekaterimi invalidskimi organizacijami v zvezi z vprašanji, ki tarejo invalide. Na sestanku z Zdravniško zbornico Slovenije je varuh sprožil vprašanje pritožbenih možnosti in vprašanje strokovnega nadzora. Ugotovljeno je bilo, da bo treba spremeniti in dopolniti zakon o zdravstveni dejavnosti. Združenje slovenskih častnikov je varuha seznanilo s svojo organizacijo. Tudi namestniki varuha, svetovalci in drugi strokovni sodelavci so imeli vrsto delovnih pogovorov z odgovornimi uslužbenci drugih organov. Tako so bili opravljeni delovni pogovori s predstavniki republiškega inšpektorata za okolje in prostor, tržne inšpekcije, upravne inšpekcije, inšpekcije za varstvo osebnih podatkov, glavnega davčnega urada, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, prehodnega doma za tujce, urada za priseljevanje in begunce in urada za pritožbe in notranjo zaščito ministrstva za notranje zadeve.

Poslovanje zunaj Ljubljane

Veliko pozornost posvečamo poslovanju zunaj Ljubljane, ker menimo, da tako omogočimo večjo dostopnost institucije tudi posameznikom iz bolj oddaljenih krajev. Tako je varuh opravil pogovore s predhodno napovedanimi posamezniki v vseh večjih regijskih središčih. Poslovanje zunaj Ljubljane zagotavlja delovanje institucije na celotnem območju države. Po odzivu posameznikov ugotavljamo, da se zanimanje za pogovore z varuhom zunaj Ljubljane povečuje. Posamezniki, ki so vložili pobudo za začetek postopka pri varuhu, večkrat izrazijo tudi željo za pogovor z varuhom, ko bo prišel na poslovanje v kraj ali v bližino kraja njihovega bivanja. V letu 1997 smo poslovali zunaj sedeža v Mariboru, Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti, Ptuju, Krškem in Črnomlju. Varuh je bil štirikrat v Mariboru in dvakrat na Ptuju, medtem ko je druga mesta obiskal po enkrat. V Mariboru je varuh skupaj z namestniki opravil 206 pogovorov, kar je 36 več kot lani. Glede na veliko zanimanje za pogovore z varuhom v Mariboru, nameravamo tudi v prihodnje posebno pozornost nameniti temu mestu. Sicer je bilo v drugih mestih povprečno opravljenih do 30 pogovorov, razen v Kopru, kjer je bilo 51 pogovorov.

Pogovori zunaj Ljubljane potekajo v prostorih občin. Za rešitev nekaterih problemov, ki se nanašajo na delo državnih organov na lokalni ravni in občin, lahko posredujemo takoj. Pogosto posameznika po opravljenem pogovoru napotimo na pristojni organ in mu naročimo, naj nas takoj obvesti, če ne bo mogel urediti svojega problema.Varuh se praviloma ob poslovanju na sedežu občine sreča tudi z županom in drugimi odgovornimi. Na tovrstnih srečanjih opozori na pomembnejše probleme iz pristojnosti lokalne skupnosti, ki jih obravnava, in pridobi informacijo o možnostih za njihovo razrešitev. Neposreden stik s pristojnimi, ki obravnavajo problem, omogoča hitrejše urejanje zadeve.

Če čas dopušča, varuh obisk v drugih slovenskih mestih razen za pogovore s posamezniki izkoristi tudi za druga opravila.V Črnomlju je bil gost dobro obiskane okrogle mize, na kateri je predstavil vlogo in pristojnosti institucije. V Novi Gorici in Kopru se je seznanil z bivalnimi razmerami v obeh zaporih. Na obisku v Mariboru je pregledal prostore za pridržanje in knjigo evidence pridržanj, ki jo vodi policijska postaja. Opozoril je na nekatere pomanjkljivosti, kot na primer, da so prostori za pridržanje brez oken in dnevne svetlobe, kar ni primerno za daljše pridržanje.Varuh je tudi obiskal Psihiatrično bolnišnico Maribor, kjer je opravil več pogovorov s posamezniki na zaprtem oddelku. Varuh se je odzval vabilu župana občine Loški Potok in se tam seznanil s problemi, ki tarejo to manj razvito občino. Sodeloval je na tribuni, kjer je predstavil institucijo in odgovarjal na vprašanja sodelujočih. Zelo pogosto je sodeloval v kontaktnih oddajah na lokalnih radijskih in televizijskih postajah, kjer je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev oziroma gledalcev.

Pogovori v uradu

V prostorih urada je bilo v tem letu opravljenih skupaj okoli 900 osebnih pogovorov s pobudniki ter okrog 7.900 telefonskih pogovorov, predvsem po brezplačni telefonski številki.

Odnosi z javnostmi

Zakon o varuhu človekovih pravic v drugem odstavku 8. člena pravi, da “o svojih ugotovitvah in ukrepih varuh obvešča javnost in državni zbor”. Letno poročilo varuha je vsakoletna najobsežnejša javna informacija DZ in javnosti, varuh pa vseskozi o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji obvešča tudi medije in čim širši krog javnosti. V prizadevanjih za varovanje in promocijo človekovih pravic je pri delu varuha sodelovanje in podpora medijev bistvenega pomena.

Varuh obvešča medije in javnosti o svojem delu, posameznih primerih, pojasnjuje svoja mnenja, kritike in priporočila za rešitev nerešenih posamičnih ali sistemskih problemov. Celotno varuhovo delo in komuniciranje z različnimi javnostmi ima dva glavna cilja. Po eni strani tiste, ki sprejemajo odločitve in zagotavljajo njihovo izvajanje, varuh poziva k doslednemu spoštovanju človekovih pravic na vseh področjih, po drugi strani pa si varuh prizadeva za čim boljšo obveščenost in ozaveščenost ljudi o njihovih pravicah in poteh, po katerih jih lahko dosežejo. O teh temah je v letu 1997 spregovoril na devetih novinarskih konferencah, naj bo v njegovih prostorih v Ljubljani, ali ob njegovem poslovanju v katerem od drugih slovenskih krajev ter v številnih pogovorih za televizijo, radio oziroma časnike in revije.

Velike pozornosti je bil na primer deležen varuhov obisk v begunskem centru v Hrastniku, o čemer so obsežno poročali številni mediji. Ustrezno pozornost so mediji posvetili tudi mednarodnim stikom varuha, zlasti udeležbi na šestem srečanju evropskih nacionalnih ombudsmanov v Izraelu. Precejšnjo pozornost pa so mediji posvetili tudi obravnavi letnih poročil varuha za leti 1995 in 1996 v DZ ter izjavi varuha ob 10. decembru, mednarodnem dnevu človekovih pravic. Čedalje pogosteje se na varuha obračajo tudi tuji novinarji, pri čemer naj omenimo, da je ugledni nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil tudi obsežnejši članek o delu varuha človekovih pravic v Sloveniji.

Sodelovanju z različnimi javnostmi bomo v prihodnje posvečali še več pozornosti, za to področje pa bo še posebej skrbel tudi samostojni strokovni sodelavec za odnose z javnostmi in mednarodno sodelovanje, ki je v uradu varuha zaposlen od 1. oktobra 1997.

Mednarodno sodelovanje varuha človekovih pravic v letu 1997

Varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji je bil leta 1996 izvoljen za člana ožjega vodstva mednarodnega združenja ombudsmanov ter za podpredsednika evropskega združenja ombudsmanov. Prevzem pomembnih dolžnosti na mednarodni ravni odseva tudi krepitev mednarodnega sodelovanja v letu 1997.

Aprila je varuh obiskal Institucijo ombudsmanov Federacije Bosne in Hercegovine in se ob tej priložnosti srečal s predstavnico Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Greto Haller ter predsednikom in podpredsednikom Federacije BiH Vladimirjem Šoliæem in Ejupom Ganiæem. Med delovnim obiskom v BiH je obiskal Bihaæ, Mostar in Sarajevo, kjer se je tudi srečal s tam živečimi Slovenci.

Na povabilo direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope se je varuh sredi maja v Strasbourgu udeležil posveta z naslovom Socialna listina za 21. stoletje, ki ga je organiziral generalni sekretariat Sveta Evrope. Posveta so se udeležili predstavniki držav članic Sveta Evrope, parlamentarne skupščine Sveta Evrope, mednarodnih in nevladnih organizacij, socialnih partnerjev ter predstavniki iz akademskih krogov. Osrednja tema posveta sta bila pomen evropske socialne listine in razprava o možnostih za njeno nadaljnje izboljšanje.

Svet Evrope je konec maja v Strasbourgu pripravil seminar o predlogu za ustanovitev pooblaščenca Sveta Evrope za človekove pravice. Varuh je imel ob tej priložnosti odmeven referat z naslovom Vloga in izkušnje ombudsmana v novi demokraciji, v katerem je na primeru Slovenije podrobneje predstavil izkušnje in ugotovitve o delu ombudsmana v državah na prehodu.

Na povabilo Urada parlamentarnih ombudsmanov Litve je bil varuh v začetku junija na delovnem obisku v Litvi, kjer se je sestal s podpredsednikom tamkajšnjega parlamenta, predsednikom ustavnega sodišča, člani litovskega parlamentarnega odbora za človekove in državljanske pravice ter parlamentarnimi ombudsmani.

Po delovnem obisku v Litvi pa je varuh nadaljeval pot v latvijsko prestolnico Rigo, kjer se je udeležil III. Mednarodne delavnice razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) o ombudsmanu in nacionalnih institucijah za varovanje človekovih pravic. Med številnimi udeleženci, predvsem iz srednje in vzhodne Evrope, je varuh obširno predstavil institucijo varuha človekovih pravic, predvsem z vidika pristojnosti, organiziranosti in obsega dela.

Junija se je varuh v okviru obiska v Kanadi in ZDA sestal z ombudsmanoma Quebeca, Danielom Jacobyjem ter Ontaria, Roberto Jamieson. V Torontu je ob sodelovanju tamkajšnjih slovenskih združenj ponudil možnost za osebne pogovore z vsemi, ki imajo probleme v postopkih pred organi Republike Slovenije, in govoril na prireditvi z naslovom Slovenski dan. V Clevelandu se je udeležil proslave ob slovenskem državnem prazniku in sodeloval na okrogli mizi.

Julija je bil pri varuhu na delovnem obisku ombudsman Republike Litve Julius Jasaitis s sodelavci. Gostje so se ob tej priložnosti seznanili s praktičnimi vidiki delovanja in pristojnostmi varuha človekovih pravic v Republiki Sloveniji, se srečali s predstavniki urada predsednika Republike ter ustavnega sodišča, s predsednico parlamentarnega odbora za notrajno politiko in pravosodje, ogledali pa so si tudi prehodni dom za tujce in se pogovarjali z njegovim direktorjem. Gostje iz Litve so si med obiskom v Sloveniji ogledali tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob in se pogovarjali z njegovim vodstvom.

Septembra se je varuh v Jeruzalemu udeležil šestega srečanja evropskih nacionalnih ombudsmanov. Slovenski ombudsman je imel ob tej priložnosti v imenu svojih evropskih kolegic in kolegov pozdravni govor na sprejemu pri izraelskem predsedniku Ezerju Weizmanu. Prav tako septembra se je varuh srečal z ustavno komisijo švedskega parlamenta in članom komisije predstavil ustavni položaj varuha človekovih pravic v Sloveniji in izkušnje iz dosedanjega delovanja.

Oktobra je bil varuh na večdnevnem obisku v nemškem bundestagu, kjer se je med drugim sestal s predsednico odbora za peticije Christo Nickels, posebno parlamentarno pooblaščenko za vojsko Claire Marienfeld, poleg tega pa se je udeležil tudi zasedanja omenjenega odbora in seje bundestaga, na kateri so obravnavali letno poročilo odbora za peticije. Med obiskom v Dresdnu pa se je varuh sestal s saškim deželnim ministrom za pravosodje Steffenom Heitmanom in predstavniki odbora za peticije v saškem deželnem parlamentu.

Konec novembra se je varuh na povabilo predsednice mehiške nacionalne komisije za človekove pravice dr. Mireille Roccatti v Meridi v Mehiki udeležil četrte mednarodne delavnice o nacionalnih institucijah za promocijo in varovanje človekovih pravic. Udeleženci mednarodne delavnice, med njimi je bilo tudi precej nacionalnih ombudsmanov iz Evrope in drugih delov sveta, so na srečanju razpravljali o krepitvi sodelovanja med nacionalnimi institucijami za promocijo in varovanje človekovih pravic, o posebej občutljivih in obrobnih skupinah, o migracijskih gibanjih in boju proti rasizmu in ksenofobiji ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah oziroma pravici do razvoja v sodobnem svetu.

Na povabilo varuha je bil decembra na obisku ombudsman (ljudski pravobranilec) Republike Makedonije Branko Naumovski s sodelavci. Naumovski, ki je kot prvi makedonski ombudsman začel svoje delo šele sredi leta 1997, se je z gostiteljem pogovarjal o izkušnjah in problemih, s katerimi se pri svojem delu srečuje slovenski ombudsman, seznanil pa se je tudi z delovanjem in organizacijo njegovega urada. Gost iz Makedonije je sodeloval tudi na novinarski konferenci, ki smo jo pripravili pred mednarodnim dnevom človekovih pravic.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt