Natisni vsebino

3.2. Način in oblike dela

NAČIN IN OBLIKE DELA

Značilnosti dela v drugem letu

Za leto 1995 je bilo značilno, da številni posamezniki, ki so se obračali na varuha, še niso poznali njegovih pristojnosti. To se je kazalo v številnih vlogah, ki niso izpolnjevale pogojev za obravnavo pri varuhu. V letu 1996 se je glede poznavanja vloge in pristojnosti varuha položaj bistveno izboljšal. Razlog za izboljšanje je iskati v številnih aktivnostih, ki so bile usmerjene v predstavitev institucije in njenih pristojnosti. Omenimo naj številne nastope varuha in njegovih sodelavcev v medijih, na okroglih mizah, v šolah in drugje. Tudi izdaja letnega poročila za leto 1995 za širšo javnost je pripomogla k boljšemu poznavanju našega dela, še zlasti ker smo v prvem letnem poročilu namenoma podrobneje predstavili vlogo in pristojnosti institucije. Ugotavljamo, da nas ljudje v drugem letu dela dokaj dobro poznajo in nam tudi zaupajo. Zaupanje ljudi se kaže v naraščajočem številu prejetih vlog. Omenimo naj, da se nekateri posamezniki ponovno obračajo na nas v drugih zadevah, potem ko je bila njihova prva zadeva pri varuhu že rešena. Ugotavljamo, da raste delež vlog, ki spadajo v pristojnost varuha in izpolnujejo pogoje za obravnavo.

Način dela

Način dela varuha človekovih pravic smo dokaj natančno opisali v lanskem letnem poročilu. Zato ne bomo ponovili podrobnosti glede načina dela, temveč bomo le opozorili na nekatere poudarke, ki izhajajo iz našega dela v letu 1996.

Za drugo leto dela je značilno, da smo večino prejetih pobud obravnavali po skrajšanem postopku. V skrajšani postopek smo namreč vključili nekatere faze postopka, ki so značilni za preiskavo. Zato je preiskav malo. Praviloma naj bi se po skrajšanem postopku odločalo, kadar je razvidno dejansko stanje in stališča prizadetih iz dokumentacije, ki je priložena k pobudi. Za večino vlog je značilno, da ni priložena ustrezna dokumentacija oziroma ni mogoče razbrati dejanskega in pravnega stanja zadeve. Zato smo od pobudnika zahtevali dodatne informacije in opravljali poizvedbe pri organu, na katerega se je nanašala kršitev ali nepravilnost. V teh primerih nismo nikoli izdali sklepa o preiskavi. Za preiskavo se namreč odločimo šele takrat, ko je treba opraviti več dejanj v smislu ugotovitvenega postopka. Pri tem posebej opozarjamo, da je postopek pri varuhu neformalen. Menimo, da bodo preiskave uvedene v bolj izjemnih in zapletenih primerih, ko tudi po izčrpnih poizvedbah pri organu in drugih ne bo mogoče ugotoviti bistvenih dejstev in okoliščin za varuhovo odločitev.

Zaradi velikega števila vlog z najrazličnejšo problematiko, ki sega v celotno področje naših pristojnosti, v tem letu varuh ni začel nobenega postopka na lastno pobudo.

Podatki kažejo, da se je v letu 1996 zmanjšalo število vlog, pri katerih je od zadnje odločitve organa o zadevi minilo več kot eno leto. Čeprav zakon o varuhu določa, da varuh ne začne postopka, če je odzadnje odločitve organa preteklo več kot eno leto, razen kadar obstajajo za obravnavo upravičeni razlogi, smo večino tovrstnih vlog sprejeli in obravnavali.

Osebni pogovori v uradu

Na šesti konferenci mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I.), ki je bila oktobra 1996 v Buenos Airesu v Argentini, je bila sprejeta deklaracija, ki med drugim poudarja kot eno bistvenih značilnosti institucije ombudsmana njeno dostopnost. Temu vidiku posvečamo veliko pozornost. Vsakdo, ki se osebno obrača na nas, ima možnost kadarkoli med delovnim časom vložiti vlogo in se pogovoriti z ustreznim sodelavcem ali pa pridobiti informacijo glede obravnave že vložene pobude.

V uradu imamo tudi pogovore s pobudniki po predhodni določitvi termina. Kakovost te oblike dela vidimo v tem, da lahko v neposrednem pogovoru s pobudnikom hitreje ugotovimo bistvene okoliščine njegovega problema in ga lahko že v neposrednem pogovoru seznanimo z načinom obravnave ter o smeri rešitve, ki jo vidimo, hkrati pa tudi svetujemo in pojasnimo druge možnosti, ki jih ima pobudnik za rešitev svojega problema.

Pogovore v uradu opravljajo varuh in njegovi namestniki ter vsi delavci, ki obravnavajo pobude. Podatki o opravljenih pogovorih so predstavljeni v statističnem delu poročila.

Pogovori zunaj Ljubljane

S pogovori po večjih središčih v Sloveniji skušamo omogočiti pogovor z varuhom ali njegovimi namestniki tudi posameznikom, ki bivajo v bolj oddaljenih krajih. Obiske smo vedno prej napovedali v lokalnih javnih glasilih, da bi se lahko zainteresirani posamezniki za pogovor pravočasno prijavili. Izjema je bil le Maribor, kjer smo obisk javno napovedali samo enkrat, dvakrat pa smo opravili pogovore s posamezniki, ki so željo za pogovor izrazili v svojih pisnih pobudah.

V letu 1996 smo obiskali Celje, Radovljico, Slovenj Gradec, Gornjo Radgono, Mursko Soboto, Postojno in trikrat Maribor. V Mariboru in Murski Soboti sta obiska trajala dva dni. Povprečno je bilo opravljenih od 25 do 30 pogovorov, razen v Mariboru, kjer je bilo skupaj opravljenih 170 pogovorov. Podatki kažejo, da približno dve tretjini posameznikov pride prvič na pogovor.

Za pogovore zunaj Ljubljane je značilno, da je vsebina problemov, s katerimi se obračajo posamezniki na varuha, celoten spekter problematike, ki jo obravnavamo v pobudah. Razveseljivo je, da posamezniki, ki pridejo prvič na pogovor, večinoma poznajo varuhove pristojnosti.

Poleg pogovorov s posamezniki je varuh v krajih, ki jih je obiskal opravljal tudi drugo delo. V Radovljici se je seznanil z bivalnimi razmerami v zaporu in opravil tudi nekaj pogovorov z obsojenci in priporniki, ki so to želeli. V Gornji Radgoni se je varuh srečal z vodstvom krajevne skupnosti Apače, ki je posebej poudarilo probleme krajanov zaradi stečaja kmetijske zadruge. V Tratah se je varuh seznanil z bivalnimi razmerami v Zavodu za duševno in živčno bolne. Opravil je tudi pogovor z oskrbovancem zavoda glede vsebine njegove pobude. V Murski Soboti je varuh obiskal Oddelek zaporov v Murski Soboti, policijsko postajo in pregledal njihove prostore za pridržanje ter v Prosenjakovcih izpostavo prehodnega doma za tujce. V Mariboru se je sestal z vodstvom centra za socialno delo in posebej opozoril na probleme s tega področja, ki so bili predstavljeni v letnem poročilu za leto 1995. V Postojni se je sestal z vodstvom materinskega doma in se seznanil z njihovimi problemi.

V letu 1996 je bilo opravljenih več kot dvajset obiskov v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji. Pri tem smo imeli več kot sto pogovorov z obsojenci in priporniki. Največ obiskov je bilo v Zavodu za prestajanje zaporne kazni v Ljubljani, kar je razumljivo glede na število pripornikov v tem zavodu. Ob treh obiskih v Zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob pri Mirni pa je bilo največ opravljenih pogovorov z obsojenci v mesecu novembru, ko je želelo pogovor 51 obsojencev. Večkrat so bili opravljeni pogovori z obsojenci in priporniki tudi v Zavodu za prestajanje zaporne kazni v Mariboru ter v Zavodu za prestajanje kazni mladoletniškega zapora v Celju, kjer je bila posebna pozornost posvečena bivalnim razmeram.

Odnosi z javnostjo

Za varuhovo delo so zelo pomembni odnosi z javnostjo, ker lahko javnost s svojim pritiskom pomaga hitreje urediti nekatera vprašanja, ki zadevajo večji krog ljudi. Zato posebno pozornost namenjamo obveščenosti o našem delu, predvsem o obravnavi nekaterih vprašanj, ki so za posameznika pomembna z vidika varstva človekovih pravic. V letu 1996 smo imeli sedem novinarskih konferenc v Ljubljani in šest novinarskih konferenc v krajih, ki smo jih obiskali zaradi pogovorov s posamezniki. Na novinarskih konferencah je varuh poročal o delu in o ugotovljenih kršitvah ali nepravilnostih, ki izhajajo iz obravnave posameznih pobud. Za posamezne novinarske konference smo pripravili posebna sporočila, v katerih so bili zbrani vsi pomenbnejši podatki in informacije.

Ob obisku ombudsmanov Federacije Bosne in Hercegovine smo pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svojo institucijo. Za novinarje je bila posebej zanimiva predstavitev problemov, s katerimi se ukvarjajo glede na razmere v državi. Posebni novinarski konferenci pa smo tudi pripravili ob izročitvi prvega letnega poročila državnemu zboru in ob dnevu človekovih pravic.

Odnosi z državnimi organi in drugimi institucijami

Sodelovanje z državnimi organi in drugimi je bilo po naši oceni dobro. Redki so primeri, ko se organi niso ustrezno odzvali na posredovanje varuha. Državni organi praviloma upoštevajo naše predloge, mnenja in ugotovitve za razrešitev problemov. Ugotavljamo, da s strani državnih in drugih organov ni večjih težav glede izvrševanja naših pooblastil. Pri svojem delu nismo naleteli na resnejše težave pri pridobivanju informacij, pomembnih za obravnavo pobud, pri vpogledu v spise in pri izvajanju pregledov zaporov in drugih zavodov, v katerih so osebe z omejeno svobodo gibanja. V izjemnih primerih, ko je bilo za rešitev problema širšega pomena nujno sodelovanje več ministrstev, se je varuh obrnil na predsednika vlade tudi neposredno. V nekaterih primerih smo odgovore na naše zahtevke dobili šele po enem ali več posredovanjih po izteku roka, ki smo ga postavili.

Ob dobri splošni oceni pa je treba izrecno navesti primere, ko odgovora na poizvedbo, mnenje ali predlog sploh nismo dobili. Po zakonu o varuhu človekovih pravic tako ravnanje pomeni oviranje dela varuha, zato je vredno posebne kritike. Omenimo naj, da predsednik vlade ni odgovoril v dveh zadevah, enako ministrstvo za obrambo in ministrstvo za pravosodje, medtem ko nam ministrstvo za šolstvo ni odgovorilo v eni zadevi. Glede sodišč pa so primeri slabega odzivanja opisani v poglavju, ki se ukvarja s problematiko v sodstvu.

Varuh se je po objavi letnega poročila za leto 1995 sestal z nekaterimi ministri, ki so odgovorni za področja, ki so bila v letnem poročilu posebej izpostavljena. Tema pogovorov so bili problemi, ki jih je varuh poudaril v svojem letnem poročilu. Varuh je imel pogovore z ministrico za pravosodje, z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in z ministrom za notranje zadeve. Na pogovorih so bila obravnavana vsa pomembnejša vprašanja iz pristojnosti ministrstva, ki so bila posebej omenjena v letnem poročilu. Ministri so povedali, da so pregledali letno poročilo in so se večinoma strinjali z našimi ugotovitvami in predlogi za rešitev problemov. Na pogovorih so nas seznanili s svojimi aktivnostmi in usmeritvami za rešitev problemov, navedenih v letnem poročilu.

Na pogovoru z ministrico za pravosodje se je varuh dotaknil vprašanja prepočasnega odločanja sodišč in se seznanil s predlaganimi ukrepi ministrstva za izboljšanje položaja. Obravnavana so bila tudi najpogostejša vprašanja, s katerimi so se na nas obračali priporniki in obsojenci.

Ministra za delo, družino in socialne zadeve je varuh opozoril na prepočasno reševanje nekaterih odprtih vprašanj, ki so načelne narave, predvsem s področja socialnega varstva. Varuh je ministra tudi opozoril na naraščanje števila pobud, ki se nanašajo na težave posameznikov pri uveljavljanju pravic na podlagi tako imenovanih vojnih zakonov.

Z ministrom za notranje zadeve so bila obravnavana vprašanja glede zaostankov v nekaterih upravnih postopkih, zlasti v zvezi s pridobivanjem državljanstva in statusa tujca, razmejitve pristojnosti med upravnimi enotami in občinami ter delovanja upravne inšpekcije. Pregledali smo tudi najpogostejše probleme v zvezi z delom policije.

Na podlagi opravljenih pogovorov in nekaterih sproženih aktivnosti ugotavljamo, da je bilo letno poročilo deležno temeljite obravnave znotraj navedenih ministrstev, žal pa ni prišlo do obravnave v državnem zboru.

Poleg razgovorov z ministrstvi je varuh opravil pogovore tudi s predstavniki nekaterih drugih organov in institucij. Tako se je sestal s predsednico komisije državnega zbora za peticije zaradi dogovora o načinu sodelovanja. Ugotovili smo, da so dosedanje izkušnje potrdile smotrnost medsebojnega sodelovanja zaradi preprečitve dvojne obravnave vlog posameznikov. Direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo seznanili s svojimi ugotovitvami glede pritožbenih možnosti na tem področju. Na pogovoru z direktorico agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je varuh sprožil vprašanje udeležbe upravičencev za denacionalizacijo v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. To vprašanje je bilo namreč s strani društva, s katerim se je varuh prav tako sestal, navedeno kot sporno. Tajnika republiške volilne komisije je varuh seznanil, da bomo v skladu s pristojnostmi spremljali volitve in vzpostavili v času poteka volitev dežurno službo. Dogovorili smo se tudi o načinu sodelovanja z republiško volilno komisijo in z drugimi volilnimi komisijami in ga seznanili s problemi, ki bi po našem mnenju lahko nastali v času volitev.

Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje označujejo v letu 1996 dosežki, ki so pomembni za nadaljnjo uveljavitev institucije. Omenimo naj predvsem izvolitev slovenskega varuha v vodstvo mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I.) in uspešno organizacijo generalne skupščine združenja evropskih ombudsmanov v Ljubljani ter izvolitev varuha za podpredsednika tega združenja.

Januarja je bil varuh na obisku v Veliki Britaniji, kamor ga je povabila britanska vlada. Britanski sistem ombudsmanov je izjemno razvejan, zato se je na tem obisku seznanil z delom različnih sorodnih institucij. Imel je več pogovorov z ombudsmani, pristojnimi za različna področja. Vsebina pogovorov se je nanašala na vprašanja povezana z izvrševanjem pristojnosti, organizacijo in načinom dela.

Aprila so bili na obisku v Ljubljani trije ombudsmani Federacije Bosne in Hercegovine. Seznanili smo jih s svojo organizacijo in z načinom dela ter s svojimi izkušnjami.

Maja se je varuh udeležil pete konference evropskih ombudsmanov v Limassolu na Cipru, ki jo je organiziral generalni sekretariat Sveta Evrope. Na konferenci je sodelovala večina evropskih ombudsmanov.

Septembra sta bila v Ljubljani generalna skupščina in delovni posvet združenja evropskih ombudsmanov “ European Ombudsman Institute”. To združenje je neodvisno in ima sedež v Innsbrucku v Avstriji. Vanj so včlanjeni skoraj vsi evropski nacionalni in regionalni ombudsmani. Delovni posvet je potekal pod naslovom“Beg iz proračuna - beg izpod nadzora”. Obravnavan je bil problem, ki je prisoten v številnih državah, ko ob lastninjenju nekaterih državnih storitev, zlasti gospodarskih javnih služb, pride do oteženega nadzora spoštovanja pravic posameznika. Na delovnem posvetu in generalni skupščini združenja evropskih ombudsmanov je bilo več kot 50 udeležencev, med njimi številni nacionalni ombudsmani. Posebej velja omeniti Jakoba Södermana, ombudsmana Evropske unije, Nicosa Charalambousa, ciperskega ombusdmana, poljskega ombudsmana Adama Zielinskega, ombudsmane Federacije BiH in Christo Nickels, predsednico komisije za peticije v nemškem parlamentu. Na generalni skupščini je bil Ivan Bizjak izvoljen za podpredsednika združenja evropskih ombudsmanov.

Oktobra se je varuh človekovih pravic udeležil šeste mednarodne konference mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I. - International Ombudsman Institute) v Buenos Airesu, ki je potekala pod okvirnim naslovom “Ombudsman in krepitev človekovih pravic - izziv 21.stoletja”. Mednarodno združenje ombudsmanov je bilo ustanovljeno leta 1978 in ima včlanjenih 86 ombudsmanov iz različnih delov sveta, ki so organizirani v šestih regijah: Afrika, Azija, Avstralija in Pacifik, Evropa, Latinska Amerika in Karibi ter Severna Amerika. Varuh človekovih pravic je bil na konferenci izvoljen v vodstvo združenja (board of directors). Na konferenci so obravnavali bistvene značilnosti institucij ombudsmana, kot so neodvisnost, dostopnost, sposobnost prilagajanja in kredibilnost.

Novembra se je varuh udeležil mednarodne konference ombudsmanov iz srednje in vzhodne Evrope, ki jo je organiziral v Budimpešti na Madžarskem Svet Evrope. Na njej so sodelovali predstavniki iz Albanije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Ukrajine, Latvije, Romunije, Ruske federacije, Makedonije in Estonije. Naslov obravnavane teme je bil Vloga in naloge ombudsmanov v državah, ki so na prehodu. Na konferenci so sodelovali tudi nekateri ombudsmani iz Zahodne Evrope.

Slovenci po svetu

Oktobra, ko je bila v Buenos Airesu šesta mednarodna konferenca mednarodnega združenja, se je varuh srečal z društvi, v katerih so organizirani Slovenci, ki živijo v Argentini. Varuh se je na teh srečanjih med drugim seznanil z nekaterimi njihovimi problemi, ki se nanašajo na slovensko zakonodajo in na delo slovenskih državnih organov. Omenimo naj problem, ki ga imajo zaradi prekratkih rokov, ki jih določa zakon o volitvah v državni zbor in otežkoča uresničevanje njihove volilne pravice. Nekateri Slovenci v Argentini so navedli tudi probleme glede pridobitve lastninskih certifikatov, omenjali pa so tudi probleme pri denacionalizaciji ter dolgotrajnost sodnih postopkov v Sloveniji.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt