Natisni vsebino

2.8. Public services

Annual Report 1996

PUBLIC SERVICES

The number of complaints in this area remains on the level of the year before. The problems, as we saw from the complaints, are extremely varied. We dealt with the issue of construction and maintenance of public utilities, costs of public utility services, removal of illegally parked cars, distribution of lottery funds and other. The largest group of complaints by far was that on the price of telephone services, in particular for the operating of new commercial lines.

In this report we focused on the following issues: the formulation of prices for public utility services and control of these prices, the issue of funding of new telephone lines for which the state-owned telecom service collected not only the prescribed fees but, on the basis of special contracts, also additional funds from those who wish to become new telephone owners; the issue of high cost of commercial telephone services; maintenance of local television transmission towers and the issue of usufruct by the owners of land when new telephone lines are installed.

 

Letno poročilo 1996 - Poglavje 2.8.

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Na tem področju je število pobud ostalo na ravni prejšnjega leta. Čeprav absolutno število (33) ni veliko, je problematika, ki izhaja iz pobud, zelo raznolika. Tudi v tem obdobju smo obravnavali med drugimi vprašanja gradnje in vzdrževanja komunalnih objektov, cen komunalnih storitev, odvoza nepravilno parkiranih vozil, delitve loterijskih sredstev in podobna. Daleč največ pobud na tem področju pa se je nanašalo na vprašanja cen telefonskih storitev, zlasti v zvezi z delovanjem novih komercialnih linij.

Oblikovanje cen komunalnih storitev in nadzor nad temi cenami

Prejeli smo pobudo občanov, ki se pritožujejo zaradi visokega povečanja občinske takse za porabljeno vodo, odvoz smeti in kanalščino. Na tej podlagi smo Tržni inšpektorat RS prosili za informacijo o načinu oblikovanja in nadzora cen komunalnih storitev .

Iz informacije tržnega inšpektorata je med drugim razvidno, da je določanje načina oblikovanja cen komunalnih storitev v izključni pristojnosti vlade RS. Na podlagi pooblastila iz 10. člena zakona o cenah vlada RS predpisuje ukrepe za določitev najvišjih cen z uredbami o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev. Na področju porabe vode vlada poleg tega s posebnimi uredbami določa tudi višino vodnih povračil in takso za obremenjevanje voda. Tržni inšpektorat nadzoruje oblikovanje cen komunalnih storitev, saj je na podlagi zakona o tržni inšpekciji ta pristojna tudi za nadzor cen storitev, med katere sodijo tudi komunalne storitve.

Na podlagi opravljenih inšpekcijskih pregledov tržni inšpektorji ugotavljajo, da uporabniki od leta 1994 plačujejo še različne prispevke na podlagi odlokov, uredb in sklepov posameznih mestnih in občinskih svetov. Ti dodatni prispevki se namenjajo za naložbe na področju oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, odlaganja komunalnih odpadkov oziroma v obliki taks za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin, vzdrževalnin za vodovodne priključke in javne hidrante ali v obliki odškodnin ali nadomestil za razvrednotenja okolja zaradi odlagališč odpadkov. Takse in razna povračila sprejemajo občinski in mestni sveti na podlagi 80. člena zakona o varstvu okolja, ki določa, da za naravne dobrine lokalnega pomena določi povračila lokalna skupnost. Tržni inšpektorat meni, da so na tej podlagi zakonite takse in drugi prispevki le za obremenjevanje z odpadki. Vodni viri pa so last države, zato samo vlada RS lahko določi prispevke in takse za obremenjevanje voda. Na tej podlagi je vlada izdala uredbo o vodnih povračilih in uredbo o taksi za obremenjevanje voda. Glede zakonitosti prispevkov ob ceni drugih komunalnih storitev, ki jih določajo lokalne skupnosti, je tržni inšpektorat prosil za mnenje ministrstvo za okolje in prostor, vendar ga še ni prejel.

Kadar lokalna skupnost določi prispevek ali takso za komunalne storitve na področjih, kjer cene določa vlada RS z uredbo, se cena zviša, zato se s tem po mnenju inšpektorata krši zakon o cenah. Vendar pa v skladu s še veljavnim 19. členom zakona o prekrških družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, drugi državni organi, organi družbene skupnosti in krajevne skupnosti ne morejo biti odgovorni za prekršek, njihove odgovorne osebe pa le, če tako predpiše zakon. Na tej podlagi lahko sklepamo, da tržni inšpektorji ne morejo ukrepati, če predpisi posebej ne določajo odgovornosti organov lokalnih skupnosti za nezakonito podražitev komunalnih storitev.

Ob tem ugotavljamo, da gre pri uvajanju različnih taks in prispevkov na podlagi zakona o varstvu okolja za širši problem, ki pa ga sami z vseh vidikov še nismo obravnavali. Dejstvo je, da se na ta način dejansko predvsem povečuje cena komunalnih storitev na področjih, na katerih jih določa vlada RS, in da te dajatve ne ustrezajo namenom, ki so bili določeni z zakonom o varstvu okolja.

Financiranje gradnje novih telefonskih priključkov

Tudi v minulem letu smo prejeli nekaj pobud v zvezi s postopkom za pridobitev novega telefonskega priljučka oziroma gradnjo telefonskega omrežja. Na območjih, ki niso v načrtih Telekoma Slovenije, še vedno edinega javnega podjetja na tem področju, za gradnjo novega telefonskega omrežja, morajo bodoči naročniki, če želijo dobiti priključke prej, še vedno delno sami sofinancirati gradnjo omrežja. Zato morajo poleg cene za nov priključek, ki je sedaj enotna za celotno državo, prispevati še dodatno sredstva v višini do 30 odstotkov vrednosti celotne naložbe. V prejšnjih obdobjih so se ta sredstva zbirala s tako imenovanimi samoupravnimi sporazumi, sedaj pa pogodbe za gradnjo omrežja sklepajo v imenu zainteresiranih s Telekomom občine ali lokalne skupnosti. Na tej podlagi sklenejo novi naročniki posebne pogodbe z občino ali krajevno skupnostjo. Po proučitvi gradiv v obravnavanih primerih smo ugotovili, da sklepanje takšnih pogodb ni nezakonito. So pa po našem mnenju sporne z vidika financiranja naprav, ki ostanejo osnovno sredstvo gospodarske družbe. Tako se sicer povečajo sredstva za naložbe na tem področju gospodarske infrastrukture in za povečanje števila novih telefonskih priključkov, vendar na ta način uporabniki dejansko vlagajo v osnovna sredstva družbe, ki izvaja določeno gospodarsko javno službo, ne da bi bila pri tem razčiščena lastninska razmerja.

Primer takšnega združevanja sredstev oziroma sofinanciranja smo ugotovili tudi na področju prenosa električne energije. Zasebni investitor bi moral pred izdajo elektroenergetskega soglasja obvezno sofinancirati gradnjo nove transformatorske postaje.

Menimo, da bi morali biti odnosi med gospodarskimi javnimi službami in državo urejeni tako, da ne bi prihajalo več do potrebe po dodatnem zbiranju sredstev uporabnikov, poleg predpisanih cen za nov priključek. Nadaljevanje takšnega sistema združevanja sredstev lahko povzroča različne nepravilnosti, daje podlago za pritiske na bodoče naročnike in jih postavlja v neenak položaj.

Telekom - računi za telefonske storitve

Tudi v minulem letu je veliko pobudnikov želelo naše posredovanje, ker so menili, da so njihovi računi za telefonske storitve previsoki. Večina pritožb je bila povezana z delovanjem novih komercialnih telefonskih linij, ki se začnejo s številko 090. Ob tem ugotavljamo, da se je število tovrstnih pobud v primerjavi z letom prej zmanjšalo.

Ugotavljamo, da pravna podlaga za reševanje reklamacij na tem področju še vedno ostaja pravilnik iz leta 1986, ki se uporablja na podlagi pravilnika o uporabi predpisov s področja telekomunikacij (Ur. list RS št. 66/92). Star jugoslovanski pravilnik ne ustreza več novim pogojem in potrebam, zato je že dolgo jasno, da ga je treba posodobiti. Na našo zahtevo smo bili seznanjeni s postopkom priprave novega pravilnika, ki je še vednov fazi sprejema na ministrstvu za promet in zveze. Menimo, da bi ministrstvo moralo čimprej sprejeti nov pravilnik o postopku reševanja reklamacij telefonskih storitev in z njim na ustrezen način seznaniti čim širši krog uporabnikov.

V posamičnih zadevah smo pobudnikom, ki so se obrnili na nas, posredovali pojasnila o možnostih uveljavljanja pritožb; po potrebi pa smo posredovali tudi neposredno pri Telekomu Slovenije oziroma pristojni poslovni enoti. V zvezi z obravnavo pritožb na tem področju želimo opozoriti, da imajo pritožniki pravico do vpogleda v pritožbeno gradivo, ki se nanaša na reševanje njihove reklamacije oziroma pritožbe.

Zaradi velikega števila pritožb, poveznih z delovanjem novih komercialnih telefonskih storitev, je direktor Telekoma izdal posebno navodilo, ki ureja način in postopke reševanja pritožb uporabnikov komercialnih telefonskih storitev. Pritožbe na tem področju lahko obravnava tudi neodvisna komisija kot skupno delovno telo Telekoma Slovenje, Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in Zveze potrošnikov Slovenije. Vendar ta komisija obravnava samo tiste pritožbe uporabnikov komercialnih telefonskih storitev, ki so že izkoristili redno pritožbeno pot na drugi stopnji v pristojni poslovni enoti Telekoma. Pritožbo na omenjeno neodvisno komisijo je treba vložiti najkasneje v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije druge stopnje. Menimo, da bi moral Telekom s to novo pritožbeno možnostjo na primeren način seznaniti svoje naročnike, zlasti pa tiste, ki se nanj obračajo s pritožbami.

Vzdrževanje lokalnih televizijskih pretvornikov

V obravnavo smo prejeli pobudo prebivalcev naselja, ki so si postavili lasten televizijski pretvornik, da bi si zagotovili sprejem programov TV Slovenije. Pretvornik vzdržujejo sami. Najprej so predlagali zavodu RTVS, da bi ga prevzel v svoja osnovna sredstva, vendar je bil njihov predlog zavrnjen. Kasneje so se krajani odločili, da bodo prenehali plačevati RTV naročnino, dokler ne bo rešen problem v zvezi z vzdrževanjem pretvornika.

Na podlagi poizvedb pri direktorju OE Oddajniki in zveze smo prejeli pojasnila, da aparatura, ki so jo postavili prebivalci brez ustreznih dovoljenj, po svojih karakteristikah je pretvornik, ki pa ne ustreza standardom in pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih. Vendar krajani brez svojega pretvornika ne morejo sprejemati programov RTVS, ki na tem območju ne načrtuje lastnega pretvorniškega omrežja. O takšnih "črnih" pretvornikih, kot je obravnavani, naj bi svet RTVS sprejel sklep, da OE Oddajniki in zveze prične s postopkom pridobivanja dovoljenj, gledalcem pa pokrije del obratovalnih stroškov. Doslej noben takšen primer še ni bil izveden.

Svetu RTVS smo na tej podlagi predlagali, naj vprašanje vzdrževanja pretvornika in plačevanja naročnine za naše pobudnike ponovno obravnava in predlaga rešitev, ki bo v skladu s predpisi in interesi naročnikov.

Predsednik sveta RTVS v odgovoru vztraja, “da v tem primeru ni upravičenih vzrokov za oprostitev RTV naročnine", hkrati je priložil podrobnejšo obrazložitev v.d. generalnega direktorja v zvezi s prizadevanji za legalizacijo pretvornika. Po našem posredovanju so pospešili aktivnosti za pridobitev ustreznih dovoljenj pri upravnem organu. Po pridobitvi ustreznih dovoljenj bo zavod RTV Slovenija sklenil s skupnostjo RTV naročnikov s posameznega območja pogodbo o legalizaciji delovanja tv pretvornika, ki bo vsebovala obveznosti obeh pogodbenih strank. Tako je predvideno, da bo RTV Slovenija za sofinanciranje stroškov vzdrževanja tv pretvornika vračala 20-odstotni delež RTV naročnine, ki jih izberejo RTV naročniki z območja lokalne skupnosti, na katerem deluje pretvornik.

Ugotovili smo, da so pristojni organi zavoda na podlagi našega posredovanja pospešili aktivnosti za legalizacijo pretvornikov, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, in za sklenitev dogovorov o vzdrževanju teh pretvornikov. Vendar pa zavod vztraja pri svojem stališču, da ni zakonitih razlogov za oprostitev plačila TV naročnine. O tem vprašanju bo odločilo sodišče, saj je bil postopek v zvezi s tem še v teku.

Služnost za napeljavo telefonskih priključkov

Prejeli smo pobudo občana, ki je želel nov telefonski priključek. Navedel je težave, predvsem zdravstvene, zaradi katerih nujno potrebuje telefon. Telekom mu je bil pripravljen napeljati telefonski priključek, vendar pa sosed odklanja soglasje za priključek na telefonski omarici na njegovi hiši. Vsa prizadevanja pobudnika in Telekoma za soglasje so bila neuspešna.

Na tej podlagi smo opravili ustrezne poizvedbe pri Telekomu. Pojasnili so, da po dosedanji praksi interesenta za telefonski priključek zavežejo, da si sam pridobi soglasje od sosedov, če ni drugačnih tehničnih možnosti za napeljavo telefona. Interesent naj bi tudi sam sprožil ustrezne postopke, če sosed ne da soglasja. Po dosedanji praksi Telekom ni vodil postopkov za pridobitev služnosti napeljave telefonskega priključka.

Zakonodaja ne predvideva posebnega položaja izvajalcev pri pridobivanju služnosti za napeljavo komunalnih priključkov, zato morajo, če ne pride do sporazuma, pridobiti služnost na podlagi predpisov o razlastitvi ali na podlagi sodne odločbe v skladu z določili zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in zakona o nepravdnem postopku.

Po našem mnenju je praksa Telekoma, po kateri napotujejo bodočega naročnika, da sam vodi postopek za pridobitev stvarne služnosti, neustrezna. Telekom bi v primerih, ko je služnost potrebna za napeljavo njegovih naprav, takšen postopek moral izvesti sam ali vsaj upravičencu zakotoviti strokovno pomoč. S takšnim stališčem smo seznanili pobudnika, ki se na nas ni več obrnil, zato domnevamo, da je zadevo medtem uredil.

Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.