Projekti in promocija

Natisni vsebino

Okrogla miza ob izdaji Smernic za poročanje o otrocih

 

 


Kakšne so pravice otrok, ko se znajdejo v medijskih prispevkih? Ali lahko razkrijemo njihove osebne podatke, kadar poročamo o njih? Kdaj to lahko storimo? Na ta in podobna vprašanja so razmišljali udeleženci današnje okrogle mize, ki so jo pripravili partnerji v priojektu Društvo novinarjev Slovenije, Središče ZIPOM – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Slovenska tiskovna agencija.

Smernice (PDF)

Okrogla miza je potekala 23. maja 2014 v Maxi klubskem salonu na Trgu republike v Ljubljani, vodila pa jo je novinarka, publicistka in pisateljica Sonja Merljak.

 

V razpravi so sodelovali:

  • Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča
  • Jana Vidic, Radio Slovenija – Val 202
  • Darja Groznik, predsednica ZPMS
  • Anton Toni Klančnik, Uprava kriminalistične policije GPU
  • Barbara Stegeman, urednica oddaje Infodrom
  • Tone Dolčič, namestnik Varuhinje človekovih pravic RS
  • Tomaž Bergoč, izvršni direktor Slovenske fundacije za UNICEF
  • Olga Cvetek, namestnica odgovornega urednika Slovenskih novic

 

Preberite, kaj je o dogodku poročala Slovenska tiskovan agencija (STA):

Na okrogli mizi za nujno spoštovanje otrokovih pravic v medijih

Ljubljana, 23. maja (STA) - Sodelujoči na okrogli mizi o smernicah za poročanje o otrocih v Ljubljani so se strinjali, da se je občutljivost novinarjev pri poročanju o otrocih zvišala. Otrokovih pravic ne sme zlorabljati nihče, so dejali na okrogli mizi v organizaciji Društva novinarjev Slovenije, središča za zagovorništvo o pravicah otrok, varuha človekovih pravic in STA.

Novinarka Sonja Merljak z Dela, ki je povezovala okroglo mizo, je dejala, da Smernice za poročanje o otrocih niso konkretni recepti, bodo pa lahko vodilo novinarjem in urednikom pri pripravi in objavljanju prispevkov o otrocih.

Ranka Ivelja z Novinarskega častnega razsodišča je spomnila, da tudi kodeks novinarjev govori o tem vprašanju. "A ko gre za otroke, potrebujemo več razmisleka. V tem primeru potrebujemo smernice," je dejala. Rdeča nit smernic je prizadevanje, da bi imeli v mislih otrokovo dostojanstvo, je poudarila.

Po opozorilu predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darje Groznik mediji razkrivajo zgodbe, ki kažejo na "razkroj socialne družbe". Toda otrokovo zasebnost in pravice je treba po njenih besedah obvarovati. Marsikatero stisko je mogoče sporočiti drugače, ne z razgaljanjem otrokove identitete, meni.

Izpostavila je smernico, po kateri soglasje starša ali skrbnika ne odvezuje novinarja odgovornosti, da prispevek pripravi v skladu z največjo koristjo otroka. Starši namreč v hudi stiski privolijo v marsikaj, je poudarila.

Pri varuhu človekovih pravic menijo, da bi veliko lahko pripomogla uvedba civilnih kazni, "ki lastnika medijev udari po žepu", je dejal namestnik varuha za področje varstva otrokovih pravic Tone Dolčič. "Tako bi pri tistih, ki menijo, da bodo delali dobiček z zlorabo otrokovih pravic, lahko hitro naredili red," je ocenil.

Težava pa se po njegovih besedah pojavi, ko se podatki o otrocih objavljajo s privoljenjem staršev ali skrbnikov. "Otrokove pravice je treba zaščititi vedno in povsod, žal včasih tudi pred starši," je poudaril.

V skladu s smernicami, za katere je pobudo dalo Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov v okviru ZPMS, novinarji in uredniki pri pripravi in objavi prispevkov o otrocih varujejo njihovo dostojanstvo. Novinarji tudi skrbno varujejo otrokove osebne podatke. Ko novinarji poročajo o otrocih kot udeležencih v sodnih ali drugih postopkih, pa morajo upoštevati otrokovo največjo korist.

 

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.