Projekti in promocija

Natisni vsebino

Človekove pravice in mediji - DAN ČP 2011

Mediji imajo izredno pomembno vlogo pri varstvu človekovih pravic.
Odkrivajo kršitve človekovih pravic in omogočajo, da v
javnih razpravah lahko slišimo različne glasove.
Vendar pa so hkrati mediji lahko zlorabljeni do te mere,
da so ogroženi temelji demokracije.


Thomas Hammarberg,
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice **


**Thomas Hammarberg: »Etično novinarstvo: samoregulacija ščiti neodvisnost medijev«. Izjava je bila objavljena 8.novembra 2011 na spletni strani Komisarja commissioner.cws.coe.int.



Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je ob dnevu človekovih pravic
pripravil okroglo mizo

ČLOVEKOVE PRAVICE IN MEDIJI

KJE: Modra predavalnica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Poljanski nasip 2, Ljubljana)

KDAJ: Petek, 9. decembra 2011, od 10. do 12. ure

 

 


ZVOČNI POSNETKI OKROGLE MIZE:

1. del

2. del

3. del

Svoboda izražanja, in mediji prek katerih se ta uresničuje, so nepogrešljiv element vsake demokratične družbe, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Brez sistemsko zavarovane svobode izražanja in neodvisnih medijev, ki jo omogočajo, ne more biti delujoče demokracije. Ta svoboda pa ni vnaprej in trajno zagotovljena, pri njenem uresničevanju se soočajo  različni legitimni interesi, ki povzročajo napetosti in nesporazume. Zato se je za to svoboščino treba vedno znova boriti. Tudi v demokratičnih družbah so vedno prisotne težnje po obvladovanju informacij in medijev, ki, prek vpliva na javno mnenje, lahko zagotavljajo določeno moč in oblast. Zato je pomembna regulacija, ki mora omejevati te težnje. Regulacija pa niso le zakoni; omogočati mora tudi dovolj učinkovite mehanizme za zavarovanje ustavnih pravic in svoboščin; od formalnih sodnih postopkov in neformalnih mehanizmov kot je postopek pri Varuhu, do različnih mehanizmov samoregulacije ali soregulacije.

Vendar tudi svoboda izražanja ni neomejena. Izrečene in napisane besede lahko prizadenejo posameznike in posežejo v njihove ustavno zagotovljene pravice in svoboščine. Posamezniki so lahko prizadeti zaradi posegov v osebnostne pravice, zaradi kršitev domneve nedolžnosti ali različnih žaljivih obdolžitev, ki posegajo v njihovo dostojanstvo in ugled. Z mejami svobode izražanja so povezani tudi vedno bolj razširjeni pojavi tako imenovanega sovražnega govora. Ustava in kazenski zakonik ga definirata kot prepoved spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva ali nestrpnosti oziroma kot javno spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kakšne omejitve pri posegih v osebnostne pravice morajo spoštovati mediji, kakšne pa državni organi pri regulaciji medijev? Ali so sedanje poti samoregulacije novinarjev in medijev zadostne in dovolj učinkovite? Ali naj mehanizme spoštovanja etičnosti javne besede uredi država, kadar ali če samoregulacija ne deluje? Kakšne so možnosti posameznikov, da se zaščitijo pred posegi v svojo zasebnost in druge ustavno varovane človekove pravice? Ali morajo vse postopke voditi sami? Ali lahko pri tem kdo pomaga? Zakaj so mediji, ki manj spoštujejo etiko in zasebnost praviloma bolj uspešni na trgu in ali se to da spremeniti? Kako lahko državni organi odgovarjajo na javno izrečene očitke, da v konkretnih primerih niso storili kar bi morali, in hkrati zavarujejo zasebnost posameznikov in zaupnost svojih postopkov?

Ali je pojave javno izrečenih žalitev, sovraštva in nestrpnosti, zlasti na spletu, sploh mogoče omejiti in kako? Ali je ustreznejša in bolj učinkovita pot vzgoje, preventive in samoregulacije, ali ostrejša kaznovalna politika? Ali sta sankcioniranje sovražnega govora na svetovnem spletu in njegova (samo)regulacija sploh mogoča? Ali bi to pomenilo omejevanje svobode izražanja in svobode spletnih komunikacij?

Na ta in druga vprašanja so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize ob letošnjem dnevu človekovih pravic:

  • ga. Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča društva in sindikata novinarjev Slovenije ter komentatorka časnika Dnevnik,
  • dr. Dragan Petrovec, izredni profesor, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani,
  • mag. Brankica Petković, programska direktorica in raziskovalka pri Mirovnem inštitutu,
  • ga. Alenka Arko, urednica in voditeljica oddaje Preverjeno na POP TV,
  • ga. Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka,
  • ga. Nina Zidar Klemenčič, odvetnica, Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič in
  • ga. Sendi Murgel, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.


Pogovor je povezoval Jernej Rovšek
, namestnik varuhinje človekovih pravic.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.