Natisni vsebino

Irena Velič

OBRAVNAVA NASILJA V DRUŽINI IN UKREPI CENTRA ZA SOCIALNO DELO

Irena Velič; Center za socialno delo Ljubljana – Šiška

Država ima pravni interes in dolžnost nadzorovati izvrševanje roditeljske pravice.

Kadar starši svoje roditeljske pravice ne izvršujejo ima država ne samo interes temveč dolžnost poseči z ukrepi za zaščito otrok v izvrševanje roditeljske pravice.

V konvenciji ZN o otrokovih pravicah je navedeno, da je  družina najustreznejši prostor za otroka, otrok ima pravico, da zanj skrbijo starši in da ni ločen od njih, razen v primerih / v skladu z zakonodajo/, ko je takšna ločitev otroku v korist
Centrom za socialno delo je država dala javna pooblastila za izvajanje ukrepov za zaščito otrok.
Država je dolžna poskrbeti za otroke, ko družina ne opravlja svojih nalog v redu, ko starši ne izvršujejo roditeljske pravice v otrokovo korist, ko so otroci ogroženi, izpostavljeni nasilju v družini in izven nje.

Poseg v družino je upravičen kadar gre za zaščito otrokovih koristi/ določeno z zakonom/ in ko so zato izpolnjeni naslednji elementi:
-  neustrezno ravnanje staršev
-  ogrožanje otrokovih koristi s strani staršev ali tretjih oseb
-  pomanjkanje odvračanja nevarnosti od otrok s strani staršev  

Ukrepi centra za socialno delo za zaščito otroka:

Pravna podlaga

S 6.člen ZZZDR:
Je varstvo mladoletnih otrok, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj oziroma njihove druge koristi, opredeljeno kot javna korist, Center za socialno delo postopke uvede in vodi po uradni dolžnosti.

119.člen ZZZDR:
Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka  ali varstvo njegovih premoženjskih in drugih pravic in koristi.

120./1 člen ZZZDR
Center za socialno delo sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo  ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.

121./1.člen
Center za socialno delo sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj.

Zakon o socialnem varstvu drugi odstavek 91.člena določa da:
Organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem obvestiti Center za socialno delo.

Kadar gre za nasilje v družini, zanemarjanje otroka, opuščanje skrbi za njegov zdrav osebnostni razvoj ali nasilje, ki otroka ogroža izven družine, pa tega starši ne preprečujejo, Center za socialno delo  začne z ukrepi za zaščito otroka.
Žrtve nasilja v krogu družine so najpogosteje ženske, otroci so v večini primerov prisotni, ko se izvaja nasilje nad njihovimi materami in tudi otroci so žrtve najpogosteje nasilja s strani njim najbližjih oseb / starši, sorojenci, sorodniki,…/
Ženske in matere dolga leta prenašajo nasilje zaradi različnih razlogov / premalo informacij o razpoložljivi pomoči, ker so navajene ali jim je privzgojeno potrpeti, ker so ekonomsko odvisne od svojih partnerjev in mož, ker se nimajo kam umakniti,…/

Naša družba ima še vedno visoko toleranco do nasilja. Veliko je izgovorov, da je to stvar družine, da se nimajo pravice vmešavati ali pa se preprosto obrnejo stran, da jim ni potrebno ukrepati.
Pred približno 20 leti smo se začeli bolj odkrito pogovarjati o nasilju v družini, počasi so se žrtve opogumljale, da prekinejo molk in spregovorijo, začeli smo se zavedati, da nasilje obstaja in da je v naši družbi pereč problem.
Doslej je bilo zelo malo zakonskih  sprememb na področju obravnave nasilja / Kazenski zakonik – 299.člen  opredelitev k.d. nasilništva, Zakon o kazenskem postopku – prepoved približevanja, Zakon o pravdnem postopku pa omogoča v 411.členu sodišču, da izda začasno odredbo o izselitvi.

Prav tako ni bilo sprememb na področju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o rejništvu je bil sprejet v letu 2003, ki pa tudi ne predvideva specialnega rejništva.
Potrebno bi bilo najti model sistemske rešitve, ki bi omogočal učinkoviti ukrepanje

Centri za socialno delo izvajajo:
- javna pooblastila
- socialno varstvene storitve :
- socialna preventiva
- prva socialna pomoč
- osebna pomoč
- pomoč družini (pomoč družini na domu, pomoč družini za dom)                                   

Pri svojem delu se srečujemo z veliko težavami, ena od teh je nedorečenost zakonodaje, zato menimo, da bi področje obravnave nasilja moral obravnavati poseben zakon, kjer bi bili jasno razvidni različni ukrepi / pomoči družini in ščitenje pravic otroka/in celoten  protokol od prijavne dolžnosti, medsebojnega sodelovanja različni strokovnih služb, obveznega multidisciplinarnega in timskega dela.

Država bi morala zagotoviti sredstva za delovanje preventivnih programov / Centrom je v okviru izvajanja socialno varstvenih storitev naloženo izvajanje socialne preventive, vendar je to prepuščeno iznajdljivost posameznih Centrov, kako si zagotovijo sredstva za to/.

V okviru preventive bi bilo potrebno osveščati celotno družbo, zmanjševati toleranco do nasilja, pripraviti programe za delovanje skupin za samopomoč, učenje nenasilnega vedenja, informirati o različnih institucijah in nevladnih organizacijah, ki nudijo pomoč.

Ni programov za storilce kaznivih dejanj, ki bi bili lahko alternativa kazni zapora ali pogojni kazni. Tudi v okviru zavodov za prestajanje kazni ni omenjenih programov, tako da se storilci po prestani kazni vrnejo v okolje, ne da bi imeli  možnost vključitve v kakega od programov, ki bi jim nudil možnosti za spremembo svojega vedenja. Veliko izvajalcev nasilja je bilo v obdobju otroštva samih žrtev nasilja.

Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti načine in sredstva za izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini za dom, kjer bi lahko z vstopom v družino in pomočjo družini v okolju, kjer živi dosegli bistveno večje uspehe.Včasih smo si lahko pomagali z javnimi delavci, ki so bili strokovni delavci različni profilov / Program, ki ga je izvajal CSD Lj.Šiška Psihosocialna pomoč družinam z otroci s posebnimi potrebami/.

Da bi bili učinkoviti pri obravnavi nasilja:
- moramo imeti znanje  za prepoznavo in odkrivanje nasilja, obravnavo nasilja, potreba  po  specializaciji  za delo na področju obravnave nasilja
- doseči moramo sodelovanje vseh strokovnjakov s ciljem učinkovite pomoči žrtvam nasilja /obvezno obveščanje / Zakon o socialnem varstvu v 91.členu to opredeljuje, vendar se še vedno dogaja, da nas ne obvestijo o ogroženosti otroka ali pa ne sodelujejo  v zadostni meri, skrivanje za Zakonom o varstvu osebnih podatkov/
- imeti informacije o razpoložljivih pomočeh
- imeti strokovnjake terapevte, ki bil obravnavali družine in otroke žrtve nasilje / terapevtov za otroke npr. žrtev spolnega nasilja skoraj ni/, dostopnost terapevtske pomoči vsem, ki jo potrebujejo
- možnosti za odstranitev nasilnežev iz družine
- prostor kamor se lahko zatečejo žrtve / najnujnejši stanovanjski prostori, Varne hiše, Materinski domov,.. in sredstva za nemotene delovanje le teh
- nevladne organizacije, ki so v zadnjih 10 letih dale pomemben prispevek k temu, da je na voljo več oblik pomoči za žrtve nasilja
- sodelovanje z nevladnimi organizacijami
- denarne socialne pomoči za žrtve nasilje / sedanje ne omogočajo najema stanovanja in preživetja/
- zavzete in strokovno usposobljene strokovnjake
- ustrezno zakonsko podlago za izvajanje ukrepov

NASILJE V DRUŽINI

Obravnavani primeri v letu 2002 na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška

V preteklem letu smo obravnavali 44 družin, žrtev nasilja pa je bilo več, saj je šlo v največ primerih za nasilje nad več družinskimi člani (otroci). Ugotovili smo, da so nasilje v največ primerih prijavile žrtve same, vse bolj pa postajajo na problematiko nasilja pozorne šole.

Vse več žrtev nasilja se odloči za osebno prijavo, prav tako pa opažamo, da tudi sorodniki bolj pomagajo žrtvam pri vzpodbujanju, da se odločijo za prijavo.
Večina žrtev nasilja je žensk, pri podatku za moške žrtve nasilja gre samo v enem primeru za odraslega moškega, ostalo so otroci in mladostniki .

Družinski člani (možje, partnerji, očetje,mame, . . . ) so v večini primerov izvajalci nasilja. Samo v treh  primerih je bil izvajalec nasilja nekdo, ki ni v sorodstvenem razmerju z žrtvijo nasilja.
Potrdila se je trditev, da je največ izvajalcev nasilja članov družine, ožjega sorodstva in samo v enem primeru je izvajalec popolnoma tuja neznana oseba.

Vse več odkrivamo spolnega nasilja, tudi v teh primerih so izvajalci nasilja družinski člani.

Tekom obravnave smo sodelovali različnimi institucijami, organizacijami, društvi in posamezniki:
- policijo (policijska postaja, policijska uprava)
- okrožno državno tožilstvo
- okrajno sodišče
- zdravstvo (osebni zdravnik, soc. del. v bolnici, zdravnik psihiater, patronažna služba)
- socialno mrežo (sosedje, sorodniki - stari starši, drugi sorodniki)
- socialnimi zavodi (Center Dolfke Boštnajčič Ig)
- Zavod za usposabljanje Janez Levec (internat)
- dom starejših občanov
- šole (osnovne in srednje šola, šolske svetovalne službe, aktiv šolskih svetovalnih delavcev)
- vrtci (ravnateljica, vzgojiteljica, svetovalna delavka v vrtcu)
- bolnica (Pediatrična klinika, Psihiatrična bolnica, Center za zdravljenje bolezni otrok Stična)
- Stanovanjski sklad
- Krizni center
- Mentalno-higienski oddelek pri ZD Lj.-Šiška
- nevladne organizacije (Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Društvo za nenasilno komunikacijo, Ženska svetovalnica, Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Helsinški monitor, Preventivno informativni center, SOS telefon)
- vzgojni zavodi, stanovanjske skupine, mladinski domovi ( VIZ Smlednik, Mladinski dom Jarše-Stanovanjska skupina Hiša, Mladinski dom Malči Belič)
- veleposlaništva
- sodni tolmači
Od obravnavanih 44 primerov, smo se v 9 primerih odločili za zaščito otrokovih koristi, da se otrok ali mladostnik izloči iz družine. Namestitve v vzgojni zavod, stanovanjsko skupino in mladinski dom, so bile izvedene s soglasjem staršev. Samo v enem primeru je bila namestitev izvedena brez soglasja matere (izrečena ustna odločba o odvzemu), pridobili pa smo soglasje drugega starša (očeta).
 Druge oblike pomoči:
- svetovanje
- mediacija
- pomoč družini na domu
- napotitev v zdravstvene institucije
- pomoč pri vključitvi v dom starejših občanov
- vključitev patronažne službe
- vključitev v Učno vzgojni center Lj.-Šiška
- pomoč pri prešolanju
- izvedba delavnic o nenasilju
- urejanje dodatka za nego, denarno socialne pomoči, otroški dodatek
- vključitev prostovoljcev
- pomoč pri urejanju stanovanjske problematike

Pri obravnavi zgoraj omenjenih primerov smo se v praksi srečevali:
·       s problemom kam namestiti  tujce, žrtve nasilja
·       pomanjkanjem prostora, kamor bi  lahko žrtve nasilja namestili
·       pomanjkanjem učinkovitega sodelovanja vseh pristojnih in odgovornih služb
·       pomanjkanjem terapevtom, dolge čakalne dobe, finančno nedostopnostjo
·       pomanjkanjem finančnih sredstev
·       problemom plačila za izvedeniška mnenja
·       ni skupin za samopomoč
·       ni programov za izvajalce nasilja / razen programa Društva za nenasilno komunikacijo/
·       problemom namestitve otroka starejšega od 15 let / ki ne more biti v Varni hiši/
·       dolgimi postopki na sodišču
·       neuporabo obstoječe zakonodaje
·       senzacionalističnim poročanjem medijev

Kljub omenjenim težavam, nedorečeni zakonodaji in pomanjkanju sredstev smo na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška  uspeli narediti nekaj uspešnih programov in projektov / Varna soba, Učno vzgojni center, preventivni programi za otroke in mladostnike, izvedba delavnic za osnovne šole, taborov…./

Predstavitev stalnega strokovnega Tima za obravnavo in preprečevanje nasilja.

Že več let na našem Centru deluje stalni strokovni Tim za obravnavo in preprečevanje nasilja, ki bi ga rada predstavila kot možen model obravnave nasilja (v nadaljevanju Tim).

Stalni strokovni Tim za obravnavo in preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška. Imenovani smo s sklepom direktorja za obdobje 1 leta.

Člani stalnega strokovnega Tima so strokovnjaki različnih profilov / socialni delavci, psihologi,…/ zaposleni na Centru za socialno delo na različnih področjih dela.

Večina strokovnih delavcev ima dodatna znanja / različne metode in tehnike dela – Realitetna terapija, Vedenjsko kognitivna, Transakcijska analiza,../ in se stalno dodatno izobražujemo na področju obravnave nasilja. Za člane stalnega strokovnega Tima imamo organizirano supervizijo. Možnost za supervizijo imajo tudi vsi strokovni delavci.

Stalni strokovni Tim za obravnavo in preprečevanje nasilja ima koordinatorko, ki usklajuje delo z vsemi strokovnimi delavci in vodi redne tedenske sestanke, konec leta pa pripravi tudi evalvacijo obravnavanih primerov skupaj s sodelavci.
Izdelan je obrazec, ki zajema osnovne podatke od prve informacije o nasilju ali ogroženosti otroka. Vsak strokovni delavec, ki sprejme informacijo je dolžan obrazec izpolniti in ga posredovati koordinatorki Tima, ki skliče po potrebi takojšen sestanek Tima skupaj s strokovnim delavcem, ki primer obravnava. O obravnavanih primerih nasilja se obvesti tudi direktorja.

Naredi se ocena ogroženosti otroka, oziroma načrt nujnih ukrepov, opravil / vključitev staršev v storitev, vzpodbujanje k učenju za spremembe, pomoč staršem pri odpravljanju razlogov za ukrepe/  in načrt za delo, da se lahko izpeljejo ustrezni postopki. Opravi se porazdelitev dela, z žrtvijo nasilja, otrokom in izvajalcem nasilja.

Zbirajo se informacije iz socialne mreže otroka in družine, ki so pomembni za delo in ukrepe Centra, poiščemo partnerje, ki nam lahko pomagajo pri obravnavi / vrtec, šola, zdravstveni dom, bolnica, policija, tožilstvo, nevladne organizacije,…/.
Varovanje družine in koristi otrok poteka na dveh ravneh, prva je poskus mobilizacije družine, da poskrbi za člana družine, ki je ogrožen oziroma v primeru ko tega družina ne zmore izvedba ukrepov za zaščito otroka / odvzem, namestitev,…/
V primeru sodelovanja staršev jim svetujemo vključitev v svetovanje, terapije, zdravljenje, šolo za starše,…V primerih, ko je to možno skušamo upoštevati načelo najblažjega posega v družino.

Center za socialno delo je sklicatelj medinstitucionalnih multidisciplinarnih timov, kjer se dogovori kaj bo vsak od prisotnih lahko naredil in usklajuje svoje delo z delom drugih strokovnjakov in institucij.Zelo pomembno, da smo usklajeni, da s svojim posegom ne naredimo več škode / npr.: moramo imeti vnaprej predvidene rešitve kam bomo umaknili otroka/
Obravnavamo različne  primere nasilja (fizično, psihično, spolno) v vseh starostnih obdobjih. Še vedno se premalo govori o nasilju nad starejšimi osebami, ki v zelo redkih primerih prijavljajo nasilje nad seboj oziroma težko govorijo o tem, storilci so prav tako v večini primerov člani njihove družine, partnerji ali otroci.

Stalni strokovni Tim za obravnavo in preprečevanje nasilja deluje tudi na področju ozaveščanja , dajanja ustreznih informacij o razpoložljivi pomoči, pripravlja informativne zloženke, sodeluje na Aktivih šolskih svetovalni delavcev, vrtcev… Izvaja predavanja v lokalni skupnosti za upokojence in starejše občane, sodeluje v Svetu za varnost občanov v Četrtni skupnosti,…
S takšnim načinom dela smo uspeli povečati uspešnost obravnave, povečali smo medsebojno sodelovanje, vse primere obravnavo timsko in multidisciplinarno. Prizadevamo si za večjo usposobljenost in stalno izobraževanje na področju obravnave nasilja.

Da bi bile informacije o razpoložljivi pomoči in storitvah ter ukrepih Centra dostopne čim širšemu krogu uporabnikov, je Center za socialno delo Lj.-Šiška oblikoval spletno stran www.csd-lj-siska.si , kjer se sproti informacije dopolnjujejo in ažurirajo.

Pri Zavodu za odprto družbo je nekaj let deloval multidisciplinarni tim, katerega člani so bili ugledni strokovnjaki s področja policije, tožilstva, zdravstva, socialnega varstva,…, ki se je poleg ostalih nalog posvečal izobraževanju strokovnih delavcev, ki so potem prenašali znanje naprej v svoja delovna okolja.

Menim, da bi potrebovali tak multidisciplinarni tim na nivoju regije, ki bi skrbel tudi za področje izobraževanja / po potrebi tudi v tujini/.

Zakon, ki bi zajel področje obravnave nasilja bi moral vsebovati:
- možnost za takojšno odstranitev izvajalca nasilja
- moral bi omogočiti umik otroka v primeru utemeljenega suma
- protokolirati postopek od prijave nasilja do konca obravnave
- natančno opredeliti potrebne ukrepe za varstvo koristi otrok
- določiti nujne oblike pomoči družini
- naložiti obveznost prijave
- obveznost sodelovanja vseh strokovnih služb
- uzakoniti dolžnost vodenja enotnih evidenc, registra ogroženih otrok

Vsi, ki se ukvarjamo z obravnavo nasilja v družini bi morali dobro poznati obstoječo slovensko zakonodajo:
- Ustavo RS
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
- Zakon o socialnem varstvu
- Zakon o rejništvu
- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
- Zakon o pravdnem postopku
- Zakon o nepravdnem postopku
- Zakon o kazenskem postopku
- Kazenski zakonik
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
in mednarodne pravne akte in druga besedila / priporočila/
- Priporočilo št. R /91/ 9 odbora ministrov članicam Sveta Evrope glede nujnih ukrepov v družinskih zadevah
- Evropsko konvencijo o izvrševanju otrokovih pravic
- Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah
- Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic in temeljnih človekovih svoboščin
 

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt