Natisni vsebino

Asfaltna baza – nadaljevanje iz Varuhovega letnega poročila za leto 2008

31.12.2009 20:20
Kategorija: Upravne zadeve - Upravni postopki


Varuh človekovih pravic RS (Varuh) obravnava primer civilne pobude za varstvo okolja Planinska vas, ki želi doseči ustavitev obratovanja asfaltne baze. Na to problematiko je Varuh opozarjal že v letnem poročilu za leto 2006 in vseh naslednjih. Žal je med izbranimi primeri tudi v tem letnem poročilu in pomeni nadaljevanje primera Delovanje asfaltne baze brez gradbenega dovoljenja iz letnega poročila za leto 2008. Zaradi zapletenosti in dolgotrajnosti zadeve ter vpletenosti različnih organov je predstavitev zadeve nekoliko daljša.

Upravna enota (UE) Šentjur pri Celju je investitorju izdala uporabno dovoljenje za asfaltno bazo, ki je bilo izdano na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 30. 11. 2006 z odločbo odpravilo gradbeno dovoljenje (izdano 14. 9. 2004) in zavrnilo investitorjev zahtevek za legalizacijo asfaltne baze. S to odločbo je bila nadomeščena odločba UE z dne 14. 9. 2004 (gradbeno dovoljenje), z vročitvijo strankam pa je postala tudi izvršljiva. Zaradi tega je UE po uradni dolžnosti 6. 12. 2006 z odločbo uvedla obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja. V zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi je MOP 6. 1. 2009 sklep o dovolitvi obnove postopka UE z dne 5. 3. 2008 odpravil in postopek obnove uporabnega dovoljenja, uveden po uradni dolžnosti, ustavil. Objekt je imel torej uporabno dovoljenje, ni pa imel gradbenega dovoljenja.

Dne 6. 8. 2009 je MOP z odločbo št. 35110-9/2007-53 RS (odločba MOP) izrekel za nično odločbo UE št. 351-78/2006 z dne 12. 7. 2006 (uporabno dovoljenje za asfaltno bazo). Zoper odločbo je bila vložena tožba na upravno sodišče RS.Gradbeno dovoljenje za legalizacijo asfaltne baze je bilo torej 30. 11. 2006 z odločbo MOP v pritožbenem postopku odpravljeno, hkrati je bil zavrnjen tudi investitorjev zahtevek za izdajogradbenega dovoljenja. Odločba MOP je pravnomočna, saj je bila v upravnem sporu investitorjeva tožba zoper to odločbo zavrnjena s sodbo z dne 6. 12. 2007.

Tako ostaja odprto vprašanje, zakaj je MOP šele v avgustu 2009 ugotovilo, da je uporabno dovoljenje z dne 12. 7. 2006 nično. MOP v svoji odločitvi namreč ugotavlja, da sporno uporabno dovoljenje temelji na pravnomočno odpravljenem gradbenem dovoljenju. Odprava pomeni izničenje vseh posledic, tudi za nazaj. V nadaljevanju obrazložitve MOP ugotavlja, da asfaltna baza torej deluje v objektu, ki nima gradbenega dovoljenja, torej v nezakonitem objektu. Gre za izvrševanje pravice iz naslova veljavnega uporabnega dovoljenja, ki pa temelji na neveljavnem gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da se uporablja objekt, ki pravno ne obstaja. To pa nasprotuje veljavnemu pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da gre za pravno nezmožnost izvršitve take odločbe. Vendar je takšno pravno stanje že od dneva, ko je odločitev MOP z dne 30. 11. 2006 postala pravnomočna. Zakaj torej ta ugotovitev šele v avgustu 2009?

Ker je imel inšpekcijski zavezanec po izdaji inšpekcijske odločbe 24. 7. 2007 (s katero mu je bilo naloženo, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in objekt v 120 dneh po prejemu te odločbe odstraniti) in v času ponovnega odločanja o sklepu o dovolitvi izvršbe pravnomočno uporabno dovoljenje, je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) s sklepom z dne 25. 2. 2008 ustavil izvršilni postopek, ki se je nanašal le na prepoved obratovanja asfaltne baze. To pa je pomenilo, da je izvršilni naslov z dne 24. 7. 2007 ostal v veljavi. Vendar je bilo stališče IRSOP do avgusta 2009 (med tem je potekala korespondenca med Varuhom in IRSOP glede tega vprašanja), da je gradbeni inšpektor s sklepom št. 06122-1792/2007/49-1202 z dne 25. 2. 2008 ustavil izvršilni postopek, saj je investitor pridobil pravnomočno uporabno dovoljenje za uporabo asfaltne baze. Z istim sklepom je tudi dovolil izbris zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi, vpisani po inšpekcijski odločbi.

Ker je v postopku gradbene inšpekcije ugotovljeno, da ima investitor pravnomočno uporabno dovoljenje za uporabo asfaltne baze, je bil po pojasnilih inšpekcijski postopek z navedenim sklepom in izbrisom zaznambe iz zemljiške knjige končan. Tako IRSOP ni več videl razlogov, da bi gradbeni inšpektor kakor koli omejeval ali preprečeval uporabo asfaltne baze, čeprav je po Varuhovem mnenju izvršilni naslov še vedno obstajal, saj nam IRSOP ni posredoval akta, s katerim je bil postopek ustavljen. Tako je bil izvršljivi postopek ustavljen, čeprav je veljala odločba, da mora inšpekcijski zavezanec ustaviti gradnjo in objekt odstraniti.

Glede na odločbo MOP, s katero je bilo uporabno dovoljenje za asfaltno bazo izrečeno za nično, je gradbeni inšpektor ukrepal na podlagi tretjega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov, ki določa: če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Gradbeni inšpektor je 4. 9. 2009 z odločbo Elektru Celje tako naložil, da mora za asfaltno bazo v 10 dneh po prejemu odločbe izvesti odklop iz javnega elektroomrežja. Odločba je bila 23. 9. 2009 vročena tudi inšpekcijskemu zavezancu, ki je že napovedal pritožbo.

Odločba gradbenega inšpektorja z dne 4. 9. 2009 je dejansko potrditev Varuhovega mnenja, da izvršilni naslov z dne 24. 7. 2007 še vedno obstaja in da zadeva ni bila končana tako, kot je od aprila do avgusta 2009 zatrjeval IRSOP. IRSOP nam kljub zatrjevanju, da je zadeva končana, akta, s katerim je postopek končal – torej sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka –, ni nikoli posredoval. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka namreč nikoli ni bil izdan. Verjetno je imel IRSOP razloge za taktiziranje, saj bi sklep o ustavitvi postopka pomenil, da v obravnavani zadevi postopka ni mogoče ponovno začeti. V tem primeru torej po izdaji odločbe MOP ne bi imel podlage niti za nadaljevanje niti za uvedbo inšpekcijskega postopka v obravnavani zadevi. IRSOP je 1. 9. 2009 prejel vročilnico – dokazilo, da je bila odločba MOP z dne 6. 8. 2009 vročena zavezancu.Ob takšnem postopanju, časovnih okoliščinah odločanja tako MOP kot IRSOP bi težko govorili o pravni varnosti in zaupanju v pravni red. Zaradi vloženih pravnih sredstev zoper odločitvi MOP in IRSOP postopek ponovno stoji, zgodba se ponavlja. O utemeljenosti pobude ni potrebno posebno tehtanje. Tega pa bi moralo uporabiti MOP in vzpostaviti pravno veljavno stanje. 5.7-64/2009


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.