Natisni vsebino

Zamuda pri izdaji sklepa o dedovanju

11.12.2015 13:58
Kategorija: Sodni in policijski postopki - Civilni postopki in razmerja , Sodni in policijski postopki


Pobudnik se je na Varuha obrnil zaradi dolgotrajnega reševanja zapuščinske zadeve, ki se je na Okrajnem sodišču na Ptuju vodila pod opr. št. D 210/1988. Navedel je, da je bila v zadevi 7. 1. 2014 nazadnje opravljena zapuščinska obravnava. Ker je od tedaj dalje obravnavanje zadeve mirovalo, se je v juliju 2014 obrnil na Okrajno sodišče na Ptuju za pojasnilo, kdaj lahko pričakujete, da bo sodišče v zadevi izdalo sklep o dedovanju, a na svoje pisanje do vložitve pobude pri Varuhu (30. 3. 2015) ni prejel nobenega odgovora.

Varuh je v zgoraj citirani zapuščinski zadevi opravil poizvedbo na Okrajno sodišče na Ptuju. Slednje je v odgovoru pojasnilo, da je sodišče sočasno vodilo zapuščinska postopka po dveh pokojnikih (prvi umrl leta 1988, drugi umrl leta 1994). Ker dediči niso bili isti, sodišče postopka ni združilo. Zaradi povezanosti zadev je sodišče najprej odločilo o dedovanju drugega pokojnika, in sicer s sklepom z dne 19. 10. 2012. Sodišče pa je 23. 4.2015 izdalo še sklep, s katerim je odločilo o dedovanju drugega pokojnika. Pojasnilo je, da se je zadeva pobudnika prvotno vodila pod opr. št. D 210/1988, po ponovnem vpisu pa se zadeva vodi pod novo opravilno številko D 326/2015.

Sodišče je očitke pobudnika o tem, da je trajalo nekoliko predolgo do izdaje sklepa o dedovanju po prvem pokojniku štelo za delno utemeljene. V tej povezavi je glede dolgotrajnosti reševanja zapuščinske zadeve izpostavilo, da sta bili obe zapuščinski zadevi nekoliko bolj zapleteni kot povprečna zapuščinska zadeva, saj je sodišče odločalo o premoženju, ki je bilo pokojnikoma vrnjeno kot članoma agrarne skupnosti. Po prvem pokojniku bi za dedovanje prišlo v poštev 33 dedičev, ki jih je moralo sodišče poiskati, ugotoviti pa je moralo tudi, ali lahko kateri od dedičev deduje v naravi. Šele, ko je sodišče vse to ugotovilo, je lahko odločilo s sklepom, s katerim je zaključilo zapuščinski postopek.

V zvezi z vlogo, ki jo je pobudnik naslovil na Okrajno sodišče na Ptuju v juniju 2014, je sodišče potrdilo, da je to vlogo prejelo. Ker pa sodišče po zakonu ni zavezano odgovarjati na takšne vloge, mu nanjo ni posredovalo odgovora. Res je, da sodišče na vloge strank oziroma zaprosila za pojasnilo časovnih okoliščin obravnavanja njihove zadeve, ni dolžno posebej odgovarjati, če ni vloga izrecno poimenovana oziroma na ustreznem obrazcu vložena kot nadzorstvena pritožba, ki je pravno sredstvo, predvideno za primere dolgotrajnega sojenja. Takšne vloge nenazadnje sodišča tudi dodatno obremenjujejo. Kljub temu smo menili, da bi bilo prav, da bi sodišče (ne le Okrajno sodišče na Ptuju) vlogo, s katero stranka prosi za informacijo o poteku reševanja njene zadeve, obravnavalo tudi po vsebini, posebej še, če ima vloga vse sestavine, ki jih v 32. členu za nadzorstveno pritožbo določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Iz odgovora Okrajnega sodišča na Ptuju sicer ni bilo mogoče ugotoviti, kakšne so bile aktivnosti sodišča po 7. 1. 2014, to je po tem ko je bila v zapuščinski zadevi opr. št. D 210/1988 oziroma D 326/2015 opravljena zadnja zapuščinska obravnava. Če je sodišče v dobrem letu in štirih mesecih iskalo dediče in ugotavljalo, ali lahko kateri od njih deduje v naravi, potem pobude pobudnika najverjetneje ne bi bilo moč šteti za utemeljeno. V nasprotnem in po naši presoji tudi bolj verjetnem primeru (zato, ker omenjene aktivnosti po naši oceni niso sodile v zadnje faze posameznega zapuščinskega postopka), pa je bilo moč pobudo šteti za utemeljeno, saj sodišče po naši presoji ni, ali pa vsaj ne zadovoljivo, pojasnilo razlogov, zaradi katerih je sklep o dedovanju po prvem pokojniku izdalo po več kot letu dni od (zadnje) zapuščinske obravnave. Prav tako sodišče ni posebej pojasnilo, zakaj je zadeva v letu 2015 dobila novo opravilno številko. Te okoliščine za pobudnika sicer niso bile (več) pomembne, saj je sodišče v zapuščinski zadevi, ki jo je izpostavil v pobudi, vendarle odločilo. Očitno je k temu pripomogla tudi naša poizvedba, saj je sodišče sklep o dedovanju izdalo v osmih dneh po njenem prejemu. Odgovor z gornjimi ugotovitvami, ki smo ga posredovali pobudniku, smo poslali (v vednost) tudi Okrajnemu sodišču na Ptuju s predlogom, da vse naše ugotovitve obravnava. 6.4-82/2015


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt