Natisni vsebino

Postopanje sodnice v skladu z načelom največje otrokove koristi

31.08.2017 14:37
Kategorija: Sodni in policijski postopki - Civilni postopki in razmerja , Sodni in policijski postopki



Pobudnik je zatrjeval pristranskost sodnice, ki je odločala v izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. V tej zadevi je imel  kot preživninski zavezanec za preživljanje mladoletnega otroka položaj dolžnika. Sodnica naj bi po pobudnikovih navedbah aktivno sodelovala z zakonito zastopnico upnika oziroma preživninskega upravičenca ter ji pomagala pri sestavi predloga za izvršbo. Pobudnik je Varuhu predlagal, da na predsednika pristojnega sodišča vloži pobudo za službeni nadzor nad delom sodnice.

Varuh je pri predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru opravil poizvedbo o poslovanju sodišča v obravnavani izvršilni zadevi. Prejeli smo pojasnilo, da je sodišče v zadevi dovolilo izvršbo zaradi izterjave že zapadlih preživnin in hkrati zavarovanje s predhodno odredbo za v bodoče zapadle preživnine. Ker je bila med postopkom terjatev iz naslova zapadlih preživnin poravnana, je sodišče postopek izvršbe na njihovo izterjavo ustavilo, sklep o zavarovanju s predhodno odredbo pa je ostal v veljavi. Zakonita zastopnica upnika je sodišče zaprosila za pojasnilo, zakaj je sodišče izvršbo ustavilo, čeprav vse preživnine še niso bile plačane oziroma zakaj se ne upošteva institut zavarovanja. Obenem je vložila tudi nov predlog za izvršbo. Ker je bilo iz vloge zakonite zastopnice upnika očitno, da ne razume razlike med opravo izvršbe in institutom zavarovanja, ji je sodišče pojasnilo razliko med obema vrstama postopkov, predvsem to, da se na terjatev, za katero je bilo odrejeno zavarovanje s predhodno odredbo, ne more opraviti izvršba s poplačilom upnika, ampak je treba za izterjavo zavarovane terjatve vložiti nov predlog za izvršbo. Zakonita zastopnica upnika kljub temu pojasnilu še vedno ni razumela, kako naj predlaga izvršbo, zato jo je strokovni sodelavec pozval, naj izrecno sporoči, ali predlaga za v bodoče zapadle preživnine izvršbo ali zavarovanje, kasneje pa jo je zaradi nejasnih navedb in nepopolnosti predloga povabil na sodišče na narok zaradi ustrezne dopolnitve predloga.  

Na podlagi zbranih podatkov je Varuh presodil, da sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru s tem, ko je zakoniti zastopnici mladoletnega upnika pojasnila razliko med postopkom izvršbe že zapadlih preživnin in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo, ni kršila zakona oziroma Ustave. Tako presojo je Varuh sprejel ob upoštevanju temeljnega načela vseh sodnih in drugih pravnih postopkov, v katerih se odloča o otrokovih pravicah, t.j. načela največje otrokove koristi. To načelo, po katerem mora biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi, da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokova korist glavno vodilo, je določeno v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah (1. točka 3. člena). Posebno varstvo in skrb pa uživajo otroci tudi po Ustavi (56. člen). Izpeljava tega konvencijskega oziroma ustavnega načela je določena v številnih zakonih, med drugim tudi v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja postopek v sodnih sporih iz razmerij med starši in otroki (spori zaradi preživljanja otrok, spori zaradi varstva in vzgoje otrok, paternitetni spori itd.) in se smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Navedeni spori, v katerih se odloča o pravicah otrok, imajo zato v primerjavi z drugimi pravdnimi (oziroma izvršilnimi) postopki, poseben položaj.

Sodišče mora tako v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (prvi odstavek 408. člena ZPP). Z razliko od (splošne) ureditve pravdnega postopka, kjer velja načelo dispozitivnosti, po katerem stranke pravdnega postopka odločajo o poteku pravdnega postopka, sodišče pa je dolžno odločiti v okvirih zahtevkov, ki sta jih postavili stranki, je v sporih iz razmerij med starši in otroki navedeno načelo omejeno v prid načelu oficialnosti (postopanje po uradni dolžnosti). To pomeni, da socialni položaji, ki so predmet navedenih postopkov oziroma zahtevki, ki izvirajo iz teh položajev, zaradi varstva otrokovih koristi, ne morejo biti popolnoma prepuščeni razpolaganju strank. Tudi razpravno načelo, t.j. načelo, po katerem sta trditveno in dokazno breme v pravdnem postopku odgovornost strank, je v sporih iz razmerij med starši in otroki omejeno s preiskovalno maksimo. Zaradi varstva otrokovih koristi lahko tako sodnik v sodnem sporu ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (tretji odstavek 408. člena ZPP). V sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče skladno z drugim odstavkom 408. člena ZPP tudi ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči celo brez postavljenega zahtevka.

Izterjava preživnine, katere temelj in višina sta v izvršilnem postopku že nesporna, je prav gotovo otrokov interes in njegova največja korist v izvršilnem postopku (poleg tega, da je učinkovitost izvršbe in poplačilo upnika že tako in tako temeljni namen vsakega izvršilnega postopka). Zato so citirane določbe 408. člena ZPP po presoji Varuha izvršilni sodnici v zadevi, v kateri je mladoletni upnik kot preživninski upravičenec terjal preživnino, nudile ustrezno pravno podlago, da je zakoniti zastopnici mladoletnega upnika lahko podala pojasnilo o razliki med postopkom izvršbe že zapadlih preživnin in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo.

Varuh je zato zaključil, da ne vidi podlage, da predlaga opravo službenega nadzora nad delom sodnice. Pobudniku smo pojasnili tudi, da je službeni nadzor nad delom sodnika sicer namenjen ugotavljanju izpolnjevanja sodniških dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter zajema ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu. Gre torej za nadzor nad delom sodnika, pri katerem določeni kazalci (številne utemeljene pritožbe strank, nedoseganje norm, dolgotrajno odločanje v posameznih zadevah in podobno) kažejo, da na splošno (ne le morebiti v konkretnem primeru) dela slabo. Ker namen službenega nadzora po presoji Varuha ni ugotavljanje morebitne pristranskosti sodnika v konkretni zadevi, je to še dodaten razlog, da v obravnavani zadevi nismo ugotovili podlage za morebitno vložitev pobude za opravo službenega nadzora. 6.4 – 56/2017


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.