Natisni vsebino

2.11 Environment and physical planning

Annual Report 2001

2.11 Environment and physical planning

The upwards trend in the number of cases from the area of the environment and physical planning continued. The number of complaints last year was up by 70 per cent on the previous year. This points among other things to increasing public awareness of environmental and planning matters.

A large number of complaints relate to noise from public premises such as bars and restaurants. We pointed out to complainants that dealing with this type of problem is the responsibility of the trade inspectorate, which is responsible for monitoring the implementation of the provisions of the Catering Act and the observing of the opening hours determined by the rules on the criteria for determining the opening hours of catering establishments and farms on which catering activities are carried out. Noise and disturbances at night time come under the jurisdiction of the police. In relation to noise caused while establishments are open, jurisdiction is shared by the health inspectorate, which carries out supervision of the living and working environment and any environment directly affecting people. This supervision includes checking noise levels. Supervision of the implementation of the Ordinance on Noise in the Natural and Living Environment comes under the jurisdiction of the environmental protection inspectorate. We also advise complainants that in the inspection procedure the person reporting a disturbance is not a party to the procedure and the administrative body is not obliged to inform him of the findings, though under Article 98 of the Administration Act he may request this via a written application.

The ombudsman also received several complaints relating to air pollution, mainly caused by livestock farms. Since resolving these difficulties is often ineffective because there are no suitable mechanisms for establishing, controlling and limiting bad smells, we have already drawn attention in previous reports to the need to adopt an ordinance on the restriction of unpleasant odours.

We dealt with a complaint in which the complainant drew attention to the urgent problem of river pollution and to what he considers to be a disputable deadline in the government decree on amendments to the ordinance on the emission of substances in the drainage of waste water from municipal purification plants (Ur. l. RS, 90/98), which extends the deadline of the building of purification plants to the end of 2010. We agreed with the complainant that this deadline is unsuitable in the case of serious pollution.

Complainants often turn to the ombudsman with requests from him to lodge requests for the initiation of the procedure of a review of the constitutionality and legality of planning documents. In one specific case two complainants applied to the ombudsman in relation to the lodging of a request for the initiation of the procedure of a review of the constitutionality and legality of a decree on the amendments to the physical planning elements of the long-term municipal plan. It was explained to the complainants that the ZVarCP does not give the ombudsman the possibility of participating directly in judicial and other legal proceedings for the sake of the protection of human rights and fundamental freedoms, nor does it give him the possibility of employing the legal remedies envisaged by individual procedural laws alongside – let alone in place of – the party involved. The exception is the possibility of lodging a request for a review of the constitutionality and legality of regulations and general acts issued for the execution of public authority in relation to a specific case that he is dealing with. We do not understand the provision to mean that ombudsman is obliged to act 'ex officio' but rather as a possibility which the ombudsman can make use of in the light of the type and seriousness of a violation of human rights or fundamental freedoms in a specific act and in the light of the position, activity and possibilities of the party concerned. The decision on this is taken independently by the ombudsman. One criterion for such a decision by the ombudsman is the assessment that the matter is a case of evident serious violations of human rights in matters of public or general importance or when the affected party for whatever reasons would be unable to lodge and initiative himself. In all other cases the ombudsman should draw attention to the possibility of lodging an initiative for the commencement of the procedure of reviewing constitutionality and legality – and this is how we have acted to date. In the case in question we considered that the circumstances mentioned had not been met.

Numerous complaints related to the failure of inspectorates to act, or to the lengthy duration of procedures involving inspectorates. Most complaints were from neighbours complaining about building without permits or building which did not conform to the permits issued. Disputes between neighbours frequently lie behind such cases, and these do not fall under the ombudsman's jurisdiction. We do find, however, that complaints which relate to the inefficiency of the inspection services are in many cases justified. One example is a case we are dealing with which relates to the problem of the enforcement of the decision of an inspectorate. The inspectorate concerned cites as the reason that its enforceable decision has still not been enforced the fact that the enforcement of the decision of an inspectorate is linked to the finding of a contractor with a licence to carry out administrative enforcements. Since the procedure for selecting such a contractor on the basis of a public call for bids and the procedure for signing licensing contracts with the MOP has not yet been completed it is not possible to carry out administrative enforcements.

Letno poročilo 2001 - Poglavje 2.11.

2.11. OKOLJE IN PROSTOR

Nadaljeval se je trend povečanja pripada zadev s področij okolja in prostora. Število pobud v minulem letu se je povečalo kar za 70 odstotkov. To med drugim kaže tudi na čedalje večjo ozaveščenost prebivalcev za zadeve okolja in urejanja prostora.


 Veliko pobudnikov se pritožuje zaradi hrupa iz gostinski lokalov. Pobudnike smo opozarjali, da je premagovanje nastalih problemov v pristojnosti tržne inšpekcije, ki je pristojna za spremljanje uresničevanja določb Zakona o gostinstvu in spoštovanje obratovalnega časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Za kršitve nočnega miru in povzročanja hrupa v tej zvezi pa je pristojna policija. V zvezi s hrupom, ki nastaja med delovanjem lokalov, je pristojen tudi zdravstveni inšpektorat, ki izvršuje zdravstveni nadzor nad bivalnim in delovnim okoljem in drugod, kjer je vpliv na človeka neposreden, med drugim tudi nad hrupom. Nadzor nad izvajanjem Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju pa je v pristojnosti inšpekcije za varstvo okolja. Pobudnike opozarjamo tudi na to, da v inšpekcijskem postopku prijavitelj ni stranka v postopku in ga upravni organ ni zavezan obveščati o ugotovitvah, lahko pa v skladu z 98. členom Zakona o upravi to zahteva s pisno vlogo.


Tudi zaradi onesnaževanja zraka se je na varuha obrnilo več pobudnikov, ki jih vznemirjajo predvsem farme in kmetijski obrati za vzrejo živali. Ker je reševanje teh težav pogosto neučinkovito, saj ni ustreznih mehanizmov za ugotavljanje, nadzor in omejevanje smradu, smo že v prejšnjih letnih poročilih opozarjali na potrebo po čimprejšnjem sprejemu uredbe o omejevanju smradu.


Obravnavali smo pobudo, kjer je pobudnik opozoril na pereč problem onesnaževanja reke in na, po njegovem mnenju, sporni rok uredbe Vlade RS o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 90/98), ki podaljšuje rok gradnje čistilnih naprav do konca leta 2010. Strinjali smo se s pobudniki, da je navedeni rok v primerih hudega onesnaževanja neprimeren.


Na varuha se pobudniki večkrat obračajo, da bi varuh vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskih dokumentov. V konkretnem primeru sta se pobudnika obrnila na varuha v zvezi z vložitvijo zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. Pobudnikoma je bilo pojasnjeno, da Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) ne daje varuhu možnosti, da bi se zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin neposredno vključeval v sodne in druge pravne postopke, torej tudi ne možnosti, da bi poleg stranke - kaj šele namesto nje - vlagal pravna sredstva, ki jih predvidevajo posamezni procesni zakoni. Izjema je možnost, da varuh v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Določbe ne razumemo tako, kot da nalaga varuhu zastopanje “po uradni dolžnosti”, temveč kot možnost, ki se je varuh lahko posluži glede na vrsto in težo kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v posamičnem aktu ter glede na položaj, aktivnosti in možnosti prizadete stranke. Odločitev o tem sprejme varuh samostojno. Merilo za takšno odločitev varuha je tudi ocena, da gre na primer za evidentne hujše kršitve človekovih pravic v zadevah javnega oz. splošnega pomena ali ko prizadeti iz kakršnihkoli razlogov sam ne bi mogel vložiti pobude. V vseh drugih primerih pa naj bi varuh - tako smo ravnali doslej - opozarjal na možnost vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru smo ocenili, da niso izpolnjene navedene okoliščine.


Številne pobude so se nanašale tudi na neukrepanje inšektoratov oziroma dolgotrajnost inšpekcijskih postopkov. Pritoževali so se predvsem sosedje zaradi gradnje brez dovoljenj oziroma gradenj, ki so v neskladju z izdanimi dovoljenji. Velikokrat so v takih primerih v ozadju medsosedski spori, katerih reševanje pa ni v pristojnosti varuha človekovih pravic. Ugotavljamo, da so pritožbe, ki se nanašajo na neučinkovitost inšpekcijskih služb, v številnih primerih utemeljene. Tako imamo v obravnavi pobudo, ki se nanaša na problem izvršitve inšpekcijske odločbe. Pristojni inšpektorat kot razlog, da izvršljiva inšpekcijska odločba še ni izvršena, navaja, da je izvršitev inšpekcijske odločbe vezana na pridobitev koncesionarja - izvajalca za opravljanje upravnih izvršb. Ker postopek za izbiro izvajalca za upravljanje upravnih izvršb na podlagi javnega razpisa in za podpis koncesijskih pogodb z MOP še ni končan, upravnih izvršb ni mogoče opravljati.


Obravnavali smo pobudo zaradi razvrednotenja nepremičnin in sprememb bivalnega okolja, ki bo nastalo zaradi gradnje obvoznice. Pobudnik opozarja na pravno praznino, ki po njegovem mnenju izhaja iz drugega odstavka 78. člena Zakon o varstvu okolja (ZVO) glede meril za določanje odškodnine (ekološke rente), ki bi jih morala predpisati vlada. Že v letnem poročilu za leto 1996 je varuh posebej opozoril, da se v praksi nekatere določbe Zakona o varstvu okolja, med njimi tudi določba 78. člena tega zakona, še vedno ne izvajajo, saj niso sprejeti podzakonski akti, brez katerih se ta določba ne more izvajati. Ta podzakonski akt bi v skladu z zakonom vlada morala sprejeti že aprila 1994. Državni zbor je že 17.03.1999, ob obravnavi poročila varuha za leto 1998, v 8. točki sklepov predlagal, naj se čim prej pripravi podzakonski akt v skladu z 78. členom ZVO.


Ministrstvo za okolje in prostor na naša opozorila iz prejšnjih poročil glede nepravilnosti pri sprejemanju podzakonskih aktov, glede vprašanja ministrstvo pojasnjuje, da so pri poskusu priprave predpisa na podlagi drugega odstavka 78. člena ZVO naleteli na velike pravnosistemske težave, saj ugotavljajo, da bi takšen predpis nesistemsko posegel na področje civilnega prava, če bi šlo za uveljavljanje odškodnin, ne da bi bila izkazana dejanska škoda. Zato ministrstvo napoveduje, da bo rešitev iz drugega odstavka 78. člena ZVO z novelo opuščena. Lahko se strinjamo z navedeno argumentacijo ministrstva, vendar je nesprejemljivo, da se takšna ocena daje osem let po tem, ko bi vlada v skladu s 6. točko prvega odstavka 101. člena ZVO takšen predpis morala že uveljaviti.

Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.