Varuh človekovih pravic je na današnji novinarski konferenci predstavil kar dve posebni poročili, in sicer Problematika "izbrisanih" v letnih poročilih varuha ter Nasilje v družini – poti do rešitev. Na kratko je povzel tudi delovanje urada v zadnjih dveh mesecih, se odzval na aktualne dogodke ter predstavil slabo delovanje davčnega organa.

Posebno poročilo Problematika »izbrisanih« v letnih poročilih varuha

Razlog za prvo poročilo je predvsem žalostno dejstvo, da se problematika izbrisanih vse do danes ni ustrezno rešila. Tako so znotraj poročila zbrane kritike in predlogi varuha iz vseh letnih poročil, ki jih je obravnaval državni zbor. S posebnim poročilom želi varuh predstaviti vse vidike problematike izbrisanih, kot se je pokazala z obravnavo pobud pri varuhu, ugotovitve, stališča, mnenja in predloge varuha za izboljšanje in ureditev položaja izbrisanih, na koncu pa še nekaj zanimivejših primerov. S tem posebnim poročilom želi varuh poudariti predvsem to, da bi morale biti ugotovljene protiustavnosti in nezakonitosti čimprej odpravljene na način, ki bo vzdržal ne samo morebitno ponovno presojo pri Ustavnem sodišču, temveč tudi presojo Evropskega sodišča za človekove pravice.

Posebno poročilo Nasilje v družini – poti do rešitev

Drugo posebno poročilo namenja svojo pozornost problematiki nasilja v družini, kateri se Varuh človekovih pravic že dalj časa posveča. Področje, ki naj bi urejalo družinsko nasilje je namreč vse prej kot urejeno. Zakonodaja je luknjasta in bolj »ščiti« nasilneža kot žrtev (umik žrtve v varno hišo, ki nasilnežu prepusti stanovanje, kjer je družina prej prebivala skupaj, je tak akt). Institucije, kolikor jih sploh je, nimajo dovolj prostora, strokovnjakov in denarja, da bi lahko nudile kakovostno pomoč žrtvam, pa tudi storilcu, med njimi ni dovolj sodelovanja, ni pa tudi nekih pravil, ki bi določala, kaj mora nekdo, ki zazna nasilje, storiti. Prevladujoča kultura v družbi pa je vse prej kot zaviralni dejavnik za nasilje: norme, vrednote in stereotipi, ki jih gojimo, bolj spodbujajo in čislajo moč in nasilje, kot da bi ga kazali v slabi luči. S tem pa mu dajejo nekakšno legitimnost. In končno socialno-ekonomske razmere, ki smo jim priča v obdobju povečevanja neenakosti, povečanje brezposelnosti in boj za preživetje povzročajo osebne strese, ki se prenašajo na družino in pogosto izbruhnejo v obliki nasilja. Vsi ti dejavniki skupaj kažejo na potrebo po usklajenem pristopu različnih dejavnikov ter ureditvi vrste področij, da bo mogoče celostno pristopiti k odpravljanju tega problema. Poročilo naj bi z vrsto predlogov, študij in praktičnih vidikov osvetlilo problem ter ponudilo podlago za učinkovito premagovanje nasilja v družini v prihodnosti. Varuh tudi podpira prizadevanja MDDSZ po pripravi zakona na tem področju in upa, da bo to poročilo pripomoglo k sprejetju primerne zakonske rešitve.

Izjava varuha človekovih pravic v zvezi s povišanjem premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje upokojencev

V zvezi z napovedanim povišanjem premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje upokojencev v Republiki Sloveniji Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je problem zviševanja premij kot posledica zviševanja stroškov zdravstvenega varstva, zaradi neustrezne zakonske ureditve preložen na raven civilnopravnih razmerij med zavarovalnico in zavarovanci. Varuh pri tem opozarja, da bi moral izravnalne sheme, ki bi omogočile izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev, določiti poseben zakon. Ker temu ni tako, varuh ocenjuje, da pristojni organi niso opravili svojih nalog, določenih z zakonom. Zato varuh človekovih pravic apelira na Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti nemudoma zadolži pristojne državne organe za pripravo ustrezne zakonodajne rešitve problema prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in tega vprašanja ne prepušča tako imenovani zdravstveni reformi, saj bi se s tem rešitev problema zgolj odložila za nedoločen čas; še bolje pa bi bilo, da dopolnilno zavarovanje ukine.  Prav tako pa varuh poziva upravo zavarovalnice Vzajemna in njen nadzorni odbor, da ponovno preučita predlog povišanja premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje upokojencev in preverita, ali je mogoče povišane odhodke pokriti na drug način, ki bi bolj upošteval načeli vzajemnosti in solidarnosti.

Problem priznavanja posebne olajšave za pastorka

Pobudnik je kot zavezanec za dohodnino uveljavljal posebno olajšavo za svojega sina in pastorka. Pri tem se je najprej skliceval na odločbo Glavnega davčnega organa, ki je v podobnem primeru nekega drugega dohodninskega zavezanca odločbo organa prve stopnje v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-10/98 z dne 22.4.1999, odpravilo in jo vrnilo v ponovno obravnavati. Navedena odločba Ust. sodišča se nanaša na ZDoh in ugotavlja, da je zakon, ki določa, da je vzdrževani družinski član tudi pastorek, če starša nista zavezanca za dohodnino, v neskladju z Ustavo (kršitev načela enakosti, ker zakon omejuje pravico do olajšave za pastorka na primere, ko starši niso zavezanci za dohodnino in ker razlikuje med primeri, ko otroci živijo v družini s svojimi starši, in primerom, ko živijo v družini z enim od staršev in očimom ali mačeho, za kar zakonodajalec ni imel stvarnega razloga). Neskladnost navedene zakonske določbe bi morala biti odpravljena do 14.11.1999. Odpravil jo je šele novi ZDoh-1.

Med tem, ko je pobudnik čakal na rešitev svoje pritožbe (zavrnitev pravice do olajšave za pastorka - postopek je tekel od leta 2000 do 18.5.2004, ko je bilo o zadevi odločeno), je bila glede pastorkov znova sprejeta odločba Ustavnega sodišča. Tokrat je sodišče z  odl.št. U-I-259/01-8 z dne 20.11.2003 odločilo, da je določba ZDoh, ki določa, da se olajšava za vsakega nadaljnjega otroka poveča za 5%, v neskladju z Ustavo in da se do odprave tega neskladja olajšava po zakonu ne povečuje samo za vsakega nadaljnjega lastnega otroka, temveč tudi za pastorka. Neskladnost je bila odpravljena z novim ZDoh-1 dne 6.5.2004 (ZDoh-1 objavljen v Ur.l. RS, št. 54/2004 dne 6.5.2004).

***
V obravnavanem primeru je šlo za naslednje  probleme:
1. priznanje pastorka kot vzdrževanega družinskega člana (da ali ne),
2. upoštevanje višine posebne olajšave,
3. dolgotrajnost postopka,
4. neupoštevanje pravnih virov pri odločanju o zadevi.

***
Dolgotrajnost postopka:
Dohodnina za leto 1999 (postopek je trajal štiri leta):
· prva odločba DU: 17.10.2000, pritožba,
· odločba GU, s katero je bila odločba DU odpravljena: 29.6.2001,
· ponovna odločba DU: 28.11.2001 (ni odločeno o pastorku),
· pritožba: 17.12.2001 (odstopljena v obravnavo GU šele: 7.4.2003!),
· odločba GU, s katero je bila odločba DU znova odpravljena: 18.5.2004,
· druga odločba DU: 22.6.2004 (pastorek priznan, olajšava v pravilni višini -25 %!)

Dohodnina za leto 2000 (postopek je trajal štiri leta):
· prva odločba DU: 8.12.2001, pritožba,
· odločba GU, s katero je bila odločba DU odpravljena: 18.5.2004,
· druga odločba DU: 22.6.2004 (pastorek priznan, olajšava v pravilni višini - 25%!)

Dohodnina za leto 2001(pritožba ni bila vložena):
Ker so mu pastorka priznali, se ni pritožil. Pobudnik ni opazil, da je bila olajšava upoštevana v nepravilnem znesku, namesto 25% samo 20% (10% sin, 10% pastorek)...

Dohodnina za leto 2002 (pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2002 še ni rešena):
· prva odločba DU: 4.3.2004  (pastorek priznan, olajšava znova samo 20%),
· pritožba: 2.4.2004
· odločbe GU še ni....

Ugotovitev: pobudnik je priznanje olajšave za pastorka pri dohodnini za leto 1999 in 2000 uspel doseči šele pred kratkim (22.6.2004). Kljub temu, da je postopek trajal štiri leta, pa kaže, da ta še ne bo končan. Z zadnjo odločitvijo davčnega organ se je odprl nov problem - problem obresti za preveč plačano dohodnino.

Nepopolno ugotavljanje dejanskega stanje in neupoštevanje pravnih virov pri odločanju o zadevi:

· Če iz prve odločbe Ustavnega sodišča smiselno izhaja, da se olajšava za pastorka prizna, kolikor se v ugotovitvenem postopku ugotovi, da starša  (biološka) glede na dohodek nista sposobna izpolnjevati svojih preživninskih obveznosti, bi to moral davčni organ ugotoviti v svojem postopku in o tem odločiti. Davčni organ je brez natančnega ugotavljanja teh dejstev odločil, da pobudnik (očim) je upravičen do olajšave. To je pomenilo, da bi moral odločiti tudi o višini priznane olajšave, kjer pa je znova prišlo do nepravilnosti. Davčni orgna je pobudniku upošteval samo 20% in ne 25% olajšave. Zaradi zapletanja v vseh dosedanjih postopkih smo davčni organ iz previdnosti opozorili na drugo odločbo ustavnega sodišča, ki govori, da se do odprave neskladja olajšava po zakonu povečuje za vsakega nadaljnjega lastnega otroka in tudi pastorka (10% za sina in 15% za pastorka, skupaj torej 25%).

· Ker sta bili prvi dohodninski odločbi (za leto 1999 in 2000) v ponovnem postopku odpravljeni, pobudnik pa je bil na podlagi novih odločb upravičen do vračila dohodnine, je bilo potrebno odločiti tudi o zamudnih obrestih. Pri odločanju o tem vprašanju je že veljal nov ZDoh-1, ki se bo v resda glavnem pričel uporabljati 1. januarja 2005, razen nekaterih določb, med katerimi je tudi določba 35. člena zakona, ki se nanaša na obresti od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine. Ta se uporablja že z dnem uveljavitve zakona, to je s 21. majem 2004. Davčni organ se je v svojih odločbah o odmeri dohodnine za leto 1999 in 2000 nepravilno skliceval na določbo prejšnjega ZDoh, zaradi česar se bo moral pobudnik znova pritožiti. Tokrat zaradi zamudnih obresti. Ali se te priznajo šele od dneva, ko postane odločba o odmeri dohodnine pravnomočna (ne pozabimo: ta je bila izdana šele po štirih letih!), pravnomočna pa bo šele po vnovičnem končanju tega novega pritožbenega postopka!!!! (95. čl. ZDoh), ali pa mu te pripadajo že od 30.dneva po vročitvi odločbe, s katero je bilo prvič odločeno o dohodnini (35. čl.ZDoh-1), je ogromna razlika.

Ravnanja davčnega organa v obravnavanem primeru preprosto ni mogoče razumeti.

Na novinarski konferenci pa je varuh poleg zgoraj navedenega predstavil tudi primer slabega delovanja davčnega organa, ki pobudniku zaradi nepopolnega ugotavljanja dejanskega stanja ter neupoštevanja pravnih virov pri odločanju o zadevi ne priznava oziroma zgolj včasih priznava posebno olajšavo za pastorka.