Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 28. septembra 2021, v Državnem zboru RS na matičnem delovnem telesu - Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, predstavil dve poročili za leto 2020, poročilo Varuha in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma.
Varuh človekovih pravic je v letu 2020 obravnaval kar tretjino več zadev kot v preteklih letih. Obravnaval je 6852 zadev, od tega 3770 pobud. Ugotovil je 473 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na enakost pred zakonom, načelo dobrega upravljanja, pravno in socialno državo, na kršitev varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. Na podlagi svojih dejavnosti v letu 2020 Varuh daje 128 novih priporočil. »Za delovanje demokratične države in družbe v sistemu zavor in ravnovesij so neodvisne državne institucije, ki so zunaj tradicionalnih treh vej oblasti, izjemno pomembne. To se je še posebej pokazalo v letu 2020, ki ga je popolnoma nepričakovano in grobo zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni. Glede na klice in pobude posameznic in posameznikov ugotavljam, da smo kot posamezniki in kot družba težko sprejeli družbene spremembe in spremembe v naših življenjih,« je ob predstavitvi pred poslanci matičnega delovnega telesa poudaril varuh Svetina.
Po mnenju Varuha človekovih pravic je zaskrbljujoč podatek, da se je število neizvršenih sodb Ustavnega sodišča lani še povečalo. Konec leta 2020 je bilo neuresničenih tako imenovanih ugotovitvenih sodb že 18, konec leta 2019 pa 13. »Pričakujemo, da bo vlada vzpostavila poseben mehanizem po zgledu mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, tudi za uresničevanje odločitev Ustavnega sodišča, ki bo nudil strokovno podporo in o stanju uresničenih odločb na pregleden način obveščal javnost. Spoštovanje odločitev Ustavnega sodišča je namreč pomemben pokazatelj stanja pravne države,« je izpostavil varuh.
Osrednji poudarek je varuh namenil zadevam s področja socialnega varstva, saj je bil na tem področju v letu 2020 opazen porast. »Opozarjali smo, da problematika socialnega varstva, zlasti starejših oseb ostaja pereča in se poglablja. Pri tem so še posebej skrb vzbujajoči očitki, da se razmere v ustanovah, zlasti v domovih za starejše, zaradi pomanjkanja kadra poslabšujejo. Poleg tega ponovno kot že vsaj tri leta opozarjamo, da so obstoječi kadrovski normativi v domovih za starejše nezadostni glede na naraščajoče potrebe po oskrbi in pomoči ter zahtevnejšo zdravstveno nego, ki jo potrebujejo uporabniki. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo tudi, da upošteva priznani obseg ur osebne asistence, določen glede na potrebe posameznika v celem dnevu in ne zgolj v dopoldanskem času,« je dejal Svetina.
Institucija Varuha pristojno ministrstvo ponovno poziva, da začne izvajati deinstitucionalizacijo in ne zgolj decentralizacije obstoječih institucij. »Neizvajanje deinstitucionalizacije pomeni kršitev Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Pristojnim priporočamo, da sprejmejo ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za izvajanje te konvencije in da za to nalogo imenuje Varuha človekovih pravic, ki ima status A po Pariških načelih,« je dejal varuh.
Poudaril je tudi, da je razglasitev epidemije marca lani zahtevala prilagoditve dela tudi na področju zagovorništva otrok. »Otroci, ki jim družina ne predstavlja varnega okolja, so v tem času potegnili najkrajši konec in izkušnje v zagovorništvu so to potrdile. Predlagali smo, da omogočanje stikov med starši in otroki, ki živijo v različnih občinah, ni v nasprotju z namenom omejitve gibanja na občino prebivališča. Glede položaja otrok s posebnimi potrebami smo izpostavili, da je potrebno upoštevati načelo pozitivne diskriminacije, ki ga zagotavlja tudi Konvencija o pravicah invalidov,« je poudaril varuh človekovih pravic.
Posebno pozornost je lani namenjal tudi omejitvam svobode zbiranja in združevanja, kot posledice ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije. Varuh je poudaril, da je svoboda mirnega zbiranja in združevanja, skupaj s svobodo izražanja bistven gradnik demokratične družbe. A je ob tem poudaril tudi, da ta pravica ne varuje protestov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene.
Varuh človekovih pravic je pred matičnim delovnim telesom predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je v letu 2020 obiskal 51 krajev odvzema prostosti in opravil tudi dve spremljanji vračanja tujcev. DPM je lani podal 329 priporočil - največ zavodom za prestajanje kazni zapora, policijskim postajam in domovom za starejše, temu pa sledijo posebni socialnovarstveni zavodi, vzgojni zavodi, vojaška policija in psihiatrične bolnišnice. »Spodbudno je, da pri svojih obiskih ni ugotovil primerov mučenja ali drugega krutega kaznovanja ali ravnanja. S tem smo vsi lahko zadovoljni, saj govori o tem, da ima naše preventivno delovanje učinke. To menim tudi zaradi tega, ker so se v številnih obiskanih ustanovah prav zaradi varuhovih priporočil izboljšale bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.