Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 23 februarja 2023, na plenarni seji Državnega zbora RS, predstavil ugotovitve iz Posebnega poročila Varuha o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je za izdelavo posebnega poročila odločil na podlagi anonimnih prijav uporabnikov centrov za socialno delo. Stanje dostopnosti CSD-jev za gibalno in senzorno ovirane je preverjal v vseh 16 območnih regijskih centrih za socialno delo oziroma v skupno 63 enotah CSD-jev po Sloveniji. Leta 2021 se je najprej lotil poizvedovanja o dostopnosti za gibalno ovirane, nato pa je januarja 2022 pri istih naslovnikih poizvedoval še o izbranih vidikih dostopnosti za senzorno ovirane. Ugotovil je, da stanje ni optimalno, v nekaterih primerih je celo kritično, kar je po besedah varuha Svetine nesprejemljivo.
 
»Ugotovili smo, da je fizična dostopnost za invalide urejena pri treh četrtinah enot centrov za socialno delo. 18 enot CSD-jev na primer ni imelo sanitarij za invalide in so jih usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 170 metrov oddaljen zdravstveni dom. Tako stanje je nedopustno in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot centrov za socialno delo. Še slabše pa je stanje glede dostopnosti z vidika senzornih oviranosti. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi v času nastajanja poročila ni zagotavljala nobena enota centrov za socialno delo. Prav tako noben center za socialno delo v državi ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Morebitne možnosti vgradnje slušnih zank tudi žal ni na nobenem izmed slovenskih centrov za socialno delo,« je poslankam in poslancem povzel nekatere ugotovitve iz poročila varuh Svetina. Nanizal tudi nekaj primerov odgovorov posameznih enot CSD-jev na Varuhova poizvedovanja, med drugim odgovor kamniške Enote CSD - Osrednja Slovenija - vzhod. »Ko smo jim postavili vprašanje: 'Ali je dostop od vhoda do prostorov enote jasno označen in nudi neoviran dostop osebam s senzornimi motnjami?' smo dobili odgovor 'Tabla z napisom je. Ali jo slepi vidi? Mislim, da ne.' Ta odgovor izpostavljam kot primer, ki kaže na nedostojen in ponižujoč odnos tako do invalidov kot tudi do institucije Varuha,« še meni Svetina.

Dejal je, da s stanjem, ki smo mu priča, invalide in ljudi, ki so gibalno in senzorno ovirani ter zaradi tega še bolj ranljivi, odrivamo na rob družbe. In to več kot desetletje po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki predpisuje odpravo arhitektonskih ovir do decembra leta 2025. »Danes smo dve leti pred rokom in po skoraj 15 letih od začetka veljavnosti Konvencije o pravicah invalidov ostaja na tem področju še veliko stvari neurejenih. Državo in občine čaka v dobrih dveh letih, ki sta pred nami, še veliko dela,« je poudaril Svetina in dodal, da so sicer že na podlagi prvih Varuhovih poizvedb, nekatere enote centrov takoj odpravile pomanjkljivosti glede dostopnosti. To po njegovi oceni potrjuje, da je včasih za pomembne spremembe razmer na centrih dovolj že samo nekaj angažmaja njihovih direktorjev, po drugi strani pa se mu postavlja vprašanje, zakaj so morali biti na to opozorjeni in že sami nimajo občutka za to.

Po mnenju varuha človekovih pravic razlogi za nesprejemljivo stanje niso vedno posledica ravnanja drugih v sistemu ali pomanjkanja finančnih sredstev, zato ne pristaja na takšna ali drugačna pojasnila o visokih stroških in težkih finančnih zalogajih. »Če lahko nakupovalni centri, banke in drugi objekti prilagodijo svoje prostore invalidom, mora to še toliko bolj storiti tudi država. Namestitev slušne zanke, taktilnih oznak, informacij v Braillovi pisavi ni tako velik strošek, ki si ga država ne bi mogla privoščiti. Je pa Slovenija kot razvita in bogata država to dolžna storiti,« je bil kritičen varuh. Prav tako Varuh ne pristaja na navedbe posameznih predstavnikov centrov za socialno delo, da so prostori, kjer delujejo najemniški in da je vse odvisno od dobre volje lastnikov, ali naj se uredi dostopnost. Nenazadnje pristojno ministrstvo daje soglasje k najemu prostorov in očitno tudi pri pristojnih ni dovolj zavedanja glede zakonskih obveznosti. »Od države pričakujem, da čim prej zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje. To je nedvoumno naloga Vlade Republike Slovenije in ministrstev, ki na svojih delovnih področjih uresničujejo cilje nacionalnega akcijskega programa za invalide. Od odgovornih pričakujem, da pripravijo konkretno časovnico in celovito strategijo za odpravo ovir za dostop do vseh objektov v javni rabi za invalide. Pristojni so dolžni dosledno slediti implementaciji zastavljenih ciljev in spoštovanju vseh rokov iz obstoječe zakonodaje. Ne sme se nam zgoditi, da bomo decembra 2025, ko poteče zakonsko določen rok za odpravo arhitektonskih ovir, ponovno poslušali različne razloge, zakaj stvari še vedno niso urejene in da odgovorni niso opravljali svojega dela,« je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni še, da »neaktivnost ne kaže le na nedopusten odnos do invalidov, ki so ena od najranljivejših skupin v družbi, ampak tudi na raven spoštovanja pravne države, saj je predpise treba izvajati  dosledno.

- Posebno poročilo Varuha o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide (celotna publikacija)