Konvencija o otrokovih pravicah

Deklaracija o otrokovih pravicah (1959) - v slovenskem jeziku

Konvencija o otrokovih pravicah (1989) - v slovenskem jeziku

Protokol h Konvenciji glede prodaje otrok, otroške prostitucije in pornografije (2000) - v slovenskem jeziku
Protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih (2000) - v slovenskem jeziku
Protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede komunikacije otrok z Odborom za otrokove pravice (2011) - v slovenskem jeziku

OZN je v Deklaraciji o pravicah otrok, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN 20. novembra 1959, zapisala pravice in svoboščine, ki jih morajo uživati vsi otroci, čeprav so nekatere od teh pravic že navedene v splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, sprejeti 10. decembra 1948. Pobudniki deklaracije so menili, da svojskost otrokovih potreb opravičuje in zahteva posebno zaščito.

Deklaracija pa za države ni pravno zavezujoč dokument. Zato je 20. novembra 1989, torej trideset let pozneje, Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Veljati je začela 2. septembra 1990 in do danes jo je potrdilo 193 držav sveta, razen ZDA in Somalije.

S Temeljno Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvenciji OZN (Uradni list RS – MP št. 9/1992 (RS 35/1992), ki velja od 17.7.1992 je Republika Slovenija od SFRJ nasledila Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Nadzorni mehanizem

Odbor za otrokove pravice (CRC) je telo 18 neodvisnih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki spremljajo izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah s strani držav pogodbenic. Prav tako spremlja izvajanje dveh izbirnih protokolov h konvenciji, o vključevanju otrok v oborožene spopade (OPAC) ter o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji (OPSC). Generalna skupščina ZN je 19. decembra 2011 odobrila tretji izbirni protokol o postopku komuniciranja (OPIC), ki posameznim otrokom omogoča, da vložijo pritožbe glede določenih kršitev njihovih pravic po konvenciji in njenih izbirnih protokolih.

Vse države pogodbenice so dolžne odboru predložiti redna poročila o izvajanju pravic. Države morajo predložiti začetno poročilo dve leti po pristopu h Konvenciji in nato redna poročila vsakih pet let. Odbor preuči vsako poročilo in obravnava svoje pomisleke in priporočila državi pogodbenici v obliki „sklepnih ugotovitev“.

Odbor lahko obravnava tudi pritožbe posameznikov, ki se nanašajo na kršitve Konvencije o otrokovih pravicah in njenih izbirnih protokolov, ki jih izvajajo države pogodbenice, ter opravi preiskave v zvezi z obtožbami o grobih ali sistematičnih kršitev pravic po Konvenciji in njenih izbirnih protokolih.

Odbor tudi objavlja svojo razlago vsebine določb o človekovih pravicah, znanih kot splošni komentarji o tematskih vprašanjih, in organizira dneve splošne razprave.

3 + 4 - Tretje in četrto periodično poročilo RS (2010) - v slovenskem jeziku

3 + 4 - Tretje in četrto (uradno) periodično poročilo RS (2010) - v angleškem jeziku

3 + 4 - Prispevek NGO End All Corporal Punishment of Children - 2012

3 + 4 - Prispevek NGO Koalicija ZIPOM- 2012

3 + 4 - Prispevek NGO International Disability Alliance (IDA) - 2012

3 + 4 - Sklepne ugotovitve Odbora za Otrokove pravice (2013) - v slovenskem jeziku

3 + 4 - Sklepne ugotovitve Odbora za Otrokove pravice (2013) - v angleškem jeziku

2 - Drugo periodično poročilo Republike Slovenije (2003) - v slovenskem jeziku

2 - Sklepne ugotovitve Odbora za otrokove pravice (2004) - v slovenskem jeziku

1 - Prvo (uvodno) poročilo Republike Slovenije h Konvenciji (1995) - v slovenskem jeziku

1 - Sklepne ugotovitve Odbora k Uvodnemu poročilu Republike Slovenije (1996) - v slovenskem jeziku