Natisni vsebino

Postopki za umrle davčne zavezance z dolgom nad 80 evrov

14.12.2017 10:59
Kategorija: Upravne zadeve, Upravne zadeve - Davki



Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil pobudnik, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) šele z opominom pozvala, da poravna dolg po umrlem bratu in se tako izogne izvršbi. O tem, da za pokojnim bratom, katerega zakoniti dedič je postal pobudnik, obstaja dolg za plačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pobudnik ni bil obveščen ne v zapuščinski razpravi niti kako drugače. Pobudnik je bil šele tri leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z opominom prvič obveščen o obstoju zapadlih obveznosti po zapustniku

FURS ga je z opominom obvestil, da je v skladu z 48. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) kot dedič dolžan plačati zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja v sorazmerju s prejeto dediščino. Dedič mora izpolniti obveznosti po 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, v nasprotnem primeru jo davčni organ prisilno izterja. FURS je še dodal, da Zakon o davčnem postopku ne predpisuje obveznosti izdaje opomina dolžniku o davčnem dolgu, so pa to vendarle storili, da bi se pobudnik lahko izognil izvršbi. Pojasnili so mu še, da se omenjeni postopek izvede le, če ima umrli davčni zavezanec dolg nad 80 evrov.

Varuh je FURS povprašal, zakaj je bil pobudnik pozvan k plačilu zamudnih obresti, če FURS ni prijavil davčnega dolga v zapuščinski postopek in je bil pobudnik šele tri leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z opominom prvič obveščen o obstoju zapadlih obveznosti po zapustniku. Z omenjenim ravnanjem po mnenju Varuha pobudniku namreč ni bila dana možnost pravočasne poravnave dolga. Dodatno pa je zaprosil še za pojasnilo, katera pravna sredstva po razlagi FURS-a ostanejo na voljo dediču v primeru, da terjatev iz naslova davčnega dolga zapustnika ni bila prijavljena v zapuščinski postopek. Ocenil je, da so dediči zaradi neobveščenosti postavljeni v položaj, da se ne morejo več odločiti, ali bodo dediščino, ki je obremenjena z dolgom, sprejeli ali pa se ji bodo morebiti odpovedali.

Na podlagi več posredovanj Varuha je bil primer za pobudnika ugodno rešen, potem ko je bil FURS seznanjen z mnenjem Ministrstvo za finance, da v primeru, ko iz razlogov na strani države zavezanec za davek ni pravilno in pravočasno izpolnil svojih obveznosti, slednji ne sme trpeti posledic zamude. Preveč zaračunane obresti bo FURS tako pobudniku vrnil.

Obravnavana pobuda je FURS prav tako spodbudila, da je pristopil k celoviti prenovi postopanja finančnih uradov v postopkih za umrle davčne zavezance z dolgom nad 80 evrov. Z namenom poenotenega delovanja vseh finančnih uradov se je v letu 2016 pristopilo k poenotenju delovnih procesov na tem področju. Pred tem so finančni uradi glede obveščanja dedičev postopali različno.  S sprejemom Pojasnil v zvezi s postopki za umrle davčne zavezance z dolgom nad 80 evrov (v nadaljevanju: Pojasnil) so sedaj ti postopki poenostavljeni in poenoteni, dediče pa naj bi FURS že prej, praviloma v okviru zapuščinskega postopka, informiral o višini davčne obveznosti po zapustniku. O dolgu zapustnika bo FURS dediče pred morebitnim postopkom davčne izvršbe o stanju dolga informiral še vsaj dvakrat (poleg že omenjene prijave terjatve v zapuščinskem postopku), in sicer z obvestilom dediču in v kolikor ne bo dolg poplačan tudi z opominom pred davčno izvršbo.

V zvezi s tekočimi postopki, ki so se pričeli pred sprejemom Pojasnil, terjatev pa ni bila prijavljena že v okviru zapuščinskega postopka, je FURS opozoril, da se lahko dolg na dediče prenese tudi potem, ko FURS že prejme pravnomočni sklep o dedovanju, iz katerega je razvidno, kdo so dediči in njihovi dedni deleži. Kot problematično je ocenil, da sodišča pošiljajo omenjene sklepe o dedovanju davčnemu organu navadno, po pošti in »paketno«, in jih tako zavezanci oziroma dediči lahko prejmejo tudi nekaj tednov po tem, ko je sklep že postal pravnomočen. S tem pa lahko tudi dedičem že poteče rok za prostovoljno plačilo oziroma ta dva momenta sovpadeta.
Omenjeno neskladje je bilo delno sanirano z  novelo Zakona o davčnem postopku (48. člen ZDavP-2J), s katerim se je podaljšal rok za prostovoljno plačilo obveznosti dedičev (iz  30 na 60 dni) po datumu pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Prav tako pa tudi, v času od smrti davčnega zavezanca do datuma dospelosti obveznosti, ne tečejo več obresti po medbančni obrestni meri za ročnost 12 mesecev, ki je veljala na dan smrti zapustnika.

Da bi bila komunikacija z dediči čim hitrejša, je FURS na Ministrstvo za finance naslovil predlog, da se Ministrstvu za pravosodje predstavi predlog elektronskega vročanja sklepov o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je FURS-u preko Ministrstva za pravosodje odgovorilo, da naj bi bilo v fazi prenove in uvajanja aplikacij, tudi e-vročanjem, vendar pa je prednostno usmerjeno  na tista pravna področja, kjer to omogoča večje prihranke oziroma niso potrebne obsežnejše nadgradnje aplikacije. Aplikacija, kjer se vodijo zapuščinske zadeve, pa naj bi bila  predvidena v načrtu temeljite prenove v okviru projekta EU 2020, vključevala pa naj bi tudi elektronsko vročanje. Ali bi bila v vmesnem času možna začasna rešitev, se pristojni organi še usklajujejo.

FURS je prav tako izrazil željo, da bi ga sodišča obveščala o tekočih zapuščinskih postopkih, saj morajo sedaj sami spremljati razpisane zapuščinske obravnave.

Varuh je ocenil, da se FURS zaveda problematike odgovornosti pravnih naslednikov v davčnih postopkih, in je pozdravil njihova prizadevanja. 5.5-41/2016


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.