Predstavnice in predstavniki Varuha človekovih pravic RS (Varuh) so danes, 2. julija 2025, gostili tri strokovnjakinje s področja mladoletniškega prava iz Francije, ki se v Sloveniji mudijo na študijskem obisku v zvezi z zakonodajo s področja mladoletniškega prestopništva in žrtev kaznivih dejanj. Gostje iz Francije želijo z obiskom v Sloveniji pridobiti vpogled v pravosodni sistem obravnave in zaščite otrok v Sloveniji.
Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič, ki pri Varuhu skrbi za pravice otrok, je uvodoma na kratko predstavil osrednje teme, s katerimi se Varuh ukvarja na področju varovanja pravic in poudaril dobro mednarodno sodelovanje, tudi v mreži otroških ombudsmanov ENOC. Posebno pozornost je namenil medvrstniškemu nasilju. “Takšno nasilje je simptom družbe, v kateri živimo. Zadeva celotno družbo, posebej odrasle, ki morajo otrokom nuditi zgled in dati družbi jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo,” je poudaril. Spregovoril je tudi o duševnem zdravju otrok, pri čemer je posebej poudaril odnos odraslih do otrok. Ocenil je, da naloga Varuha med drugim tudi spodbujati nenasilno komunikacijo z namenom krepitve spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predstavil je tudi institut zagovorništva otrok, ki je samo v letu 2024 postavil 50 zagovornikov otrokom, ter poudaril pomen spoštovanja 12. in 13. člena Konvencije o pravicah otrok, ki določata pravico do svobodnega izražanja.
Namestnik varuha Ivan Šelih, tudi vodja državnega preventivnega mehanizma (DPM), je predstavil institucijo Varuha in njene možnosti za ukrepanje, podrobneje pa je spregovoril tudi o delovanju DPM, ki v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izvršuje pooblastila po leta 2006 ratificiranem Opcijskem protokolu proti mučenju in drugemu nečloveškemu ravnanju. Predstavil je sistem obiskov in nadzora institucij, kjer je osebam odvzeta prostost. “DPM je namenjen krepitvi varstva teh oseb pred mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. Samo v letu 2024 je opravil 72 obiskov krajev odvzema prostosti, od tega večino brez predhodne najave,” je poudaril Šelih. DPM načeloma ugotavlja, da so se bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost, izboljšale, dobro je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki pri izvajanju pooblastil.
Članici DPM-ja pa sta gostjam iz Francije predstavili ugotovitve in nekatera priporočila slovenskega DPM z obiskov institucij, kjer so nameščeni otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, težavami v duševnem zdravju oziroma tisti, ki so se že srečali s kazenskim sistemom. Seznanili sta jih tudi z razmerami v petih centrih za usposabljanje, delo in varstvo v Sloveniji, kjer živijo otroci in mladostniki z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
Gostje so bile seznanjene tudi z nekaj primer dobre prakse, kot je odprtje oddelka za otroško in mladostniško psihiatrijo leta 2019 in posebnega oddelka za otroke z najtežjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj v Dornavi leta 2021. Primeri dobrih praks so tudi manjše bivalne enote, npr. Hiška v CUDV Draga, kjer živijo manjše skupine mladostnikov s težjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj v okolju, ki spodbuja učenje in odgovornost.
DPM je pri skrbi za otroke in mladostnike podal več priporočil za sistemsko ureditev, ključno priporočilo pa ostaja: institucija ne sme biti prvi ali edini odgovor, temveč mora sistem omogočati zgodnjo pomoč v skupnosti. Le s povezanim delovanjem različnih resorjev bo mogoče zagotoviti varno in ustrezno obravnavo vseh otrok.
